Saško Bellian najbrž poznate kot ustvarjalko bloga Z biciklom naokoli, kolesarko, popotnico in še in še. V mesecu maju se odpravlja na svojo najdaljšo kolesarsko avanturo - več o podvigu izveš na njeni spletni strani, nekaj pa tudi med verižnim razgaljenjem.

Aleksandra Saška Bellian

Vzdevek: Saš
Kraj: Velenje
Starost: 26
Pripadnost klubu: /

Marko: Ko sva se spoznala, sem bil navdušen nad dejstvom, da se je bikepacking končno prijel tudi v Sloveniji. Še posebej pa me je veselilo to, da se je v Pici Bici znašla punca s torbo Revelate Design roki in imela tako veliko za povedat glede svojega Surlyja ter kolesarskih izletov, ki jih počne s fantom. Povej malo več o sebi, svoji kolesarski preteklosti in kako se dekle iz Velenja znajde v šotoru sredi Albanije?
Saška: Ja, zabaven je bil ta obisk! Z veseljem rečem, da sem že od nekdaj navdušena kolesarska, ki se res rada podi po okoliških gozdovih in obdeluje strme hribe, ki me poleg razgledov na vse lepote nagradijo z meni najljubšim spustom. V preteklosti nisem nikoli imela primernega kolesa za aktivnosti, po katerih sem hrepenela, saj je večina prihodkov šla za potovanja, a sem kmalu ugotovila, da lahko to dvoje združim. Vse skupaj se je začelo nekje na začetku študija, ko sem si kupila svoje prvo treking kolo znamke Felt in se z njim odpravila v Pulo. Že v srednji šoli sem hrepenela po tem, da bi potovala. Peš ali s kolesom. Da bi na ta način videla svet. Peš sem že prehodila kakšnih 900 km, ko sem se odpravila iz Francije v Španijo, a ker gre dosti počasneje, sem zato ljubezen do kolesarjenja povezala z ljubeznijo do potovanj in sedaj sem tu kjer sem. Na spakiranem biciklu. S fantom naju poleg ljubezni do drug drugega povezuje še ljubezen do koles, potovanj, narave in avanture. Na takšen način sva se tudi spontano spoznala in nastala je močna vez. To vez postaja vedno močnejša, ko se odpraviva kam na pot. Seveda brez šotora ne gre, saj je divjina tista, v kateri se vedno počutiva zares lepo. In tako se mestna Saška, zaljubljena v vse detajle narave, s pravo osebo znajde v šotoru sredi Albanije. Perfektno!


Mislim, da ni bikepacking navdušenca, ki ne bi sanjal o kolesarjenju po trasi Great Divide. Tvoje sanje pa se počasi spreminjajo v realnost. Kakšni so tvoji načrti za letos? Baje, da sta letalske karte že nabavila?
Ja, Great Divide, 4.400 km dolga trasa, ki gre iz kanadskega Banffa čez cele ZDA do Nove Mehike, je res veličansten mtb zalogaj in zagotovo raj za vse bajkpeking navdušence prav zaradi svoje lokacije, težavnosti, raznolikega okolja (gore in puščava), spremenljivega vremena in pa nevarnih živali, ki jih srečaš na poti. Zagotovo bo to ena večjih življenjskih avantur in pa preizkušnja, ki ne bo ravno lahka. Najini načrti za letos so biti na poti z biciklom tako dolgo, dokler nama ne zmanjka volje ali financ. Kako dolgo, pa res težko rečem. Plane si bova kar sproti izmišljevala. So pa letalske karte že v žepu, tako da sedaj so ostale le še tehnične, psihične in fizične priprave, katerih se lotevava popolnoma sama, in pa odštevanje dnevov do odhoda. Cilj je, da se vrneva domov zdrava z novo življenjsko, predvsem pa nepozabno izkušnjo.


Lepote, kot jih doživlja Saška na svojih popotovanjih


Pišeš tudi zanimiv blog o svojih pustolovščinah, kar je sicer precej značilno za popotnike na kolesih, a po navadi so njihovi blogi zaradi večje razpoznavnosti v angleščini. Kako to, da si se odločila za pisanje v slovenščini? Veš že za koga, ki ga je tvoj blog pripravil do tega, da poskusi bikepacking? 
Na blog Z biciklom naokoli, ki sem ga začela pisati pred kratkim, sem res ponosna, saj sem presenečena nad odzivom ljudi. Nisem kaj dosti razmišljala o jeziku, v katerem bi pisala blog, saj se mi zdi, da je teh kolesarskih popotniških blogov v angleščini res ogromno, v slovenščini pa ravno ne, in to je razlog, da sem se odločila, da pišem v svojem domačem jeziku. Čeprav smo mali, verjamem, da bo vedno več ljudi, ki bi jih zanimalo tovrstno potovanje s kolesom, zato sem si želela narediti stran, kjer bodo bodoči bikepackerji poleg kolesarskih potopisov našli zagotovo še kakšen dober nasvet. Angleško verzijo še vedno lahko berete na blogu mojega fanta.
Večkrat sem že dobila mail, da sva s Przemekom res inspiracija komu, ki le sanja, da bi se s kolesom podal na pot. Lepo je to slišat in ravno to je moj namen. Inspirirat nekoga, ki hrepeni po vsem tem, kar sem hrepenela tudi sama. Torej gre za veliko več kot pa za samo prepoznavnost bloga. Sem pa s krajšo anketo na blogu prišla do ugotovitve, da si ljudje želijo poskusiti bikepacking, a si zaradi finančnega zalogaja tega na žalost ne morejo privoščiti.
Bi rekla kar takole: danes mogoče ne, jutri pa. Želja mora bit. Nič ni iz danes na jutri. In ja, potreben je čas.

Povej kaj sploh je bikepacking in komu bi priporočala to obliko kolesarjenja?
Bikepacking je oblika potovanja, kjer s kolesom odkrivaš najlepše dele pokrajine. Prinaša svobodo, ki ti jo nudi kolo, medtem ko si stran od hrupa, ljudi, stresa in vsega, kar nas spremlja večino našega vsakodnevnika. Jaz pravim, da je to oblika potovanja, kjer ne dodajaš dnevov v svoje življenje ampak predvsem življenje v svoje dneve. Popotovanje, kjer spakiraš vse potrebne stvari na svoje kolo in odpedaliraš. S seboj imaš vse potrebno, da lahko prenočiš zunaj medtem ko lije, si kaj skuhaš ali pa popraviš kolo. Ob pakiranju se držiš načela 'manj je več', a še vedno ne dovoliš, da te zaradi minimalno spakirane opreme preseneti nekaj, zaradi česar ne bi mogel nadaljevati svoje poti. Prvi plan je gonit, kolikor pač lahko. Ko več ne zmoreš, se zabivakiraš, skuhaš večerjo, greš spat in upaš, da ti bodo naslednji dan tvoja kolena dobro služila. Pri nama večjega plana ponavadi ni, saj se prepustiva spontanosti. Gonit čim dlje stran od betona, asfalta, se premikati navzgor, nekam proti visokogorju in uživat lepote matere narave. Bikepacking pa priporočam vsem tistim, ki ljubite naravo in kolo. Vsem tistim, ki ga radi roadtripate in greste mimo vseh lepot prehitro, ter tistim, ki radi pešačite, a se vam zdi, da greste prepočasi. S kolesom bo ravno prav.


Če se ne motimo, eden izmed kvarnerskih otokov

mtb.si (standardna): Tvoj popoln dan na kolesu (kje, kaj, s kom)?
Kjerkoli, kadarkoli in ne s komerkoli. S Przemekom in najino kolesarsko druščino. V gozdu, itak!

Tvoj popoln dan brez kolesa?
Z Albinom v jamah, kjer pečemo pice.

Kaj bi počela, če ne bi nihče izumil gorskega kolesa?
Mogoče bi izumila nekaj, s čimer se lahko poganjam, nekaj na človeški pogon.

Povej kaj o svojem najljubšem kolesu.
To je moje zeleno potovalno kolo Surly Krampus 29+, s katerim se odpravljava na pot. Geometrija kolesa mi omogoča udobno vožnjo na vseh terenih. Preprosto užitek ga je vozit.

Tvoje prvo kolo?
Pony.

Tvoj vzornik?
Moja mati.

Tvoj mladi obetavnež za prihodnost?
Lael Wilcox.

Najboljši nasvet, ki si ga kdaj dobil / ali nasvet, ki ga lahko daš drugim?
Sanje so ti bile dane zato, da jih uresničiš.

Tvoj padec, ki si si ga najbolj zapomnil(a)?
Mehek in neboleč nočni padec, pod zvezdnatim nebom, nekje na peščeni trasi na Poljskem, in pa malo hitrejši spust nekega deževnega dne v Črni Gori, kjer me je pri vožnji po skalnato travnati singlci neslo krepko čez kolo, a sem k sreči preživela brez večjih poškodb. Nekaj krvi in modric pa je le bilo prisotnih.


Širjave neba in otovorjeni Surlyjev Krampus

Preberi še:
Na verigi: Marko Šajn
Na verigi - pravila in dosedanji izprašani

Fotografije Przemek Duszynski

Z uporabo strani mtb.si soglašate z uporabo piškotkov. - Podrobnosti.