Po krogu v tujini se mora veriga Med jezdeci vrniti v Slovenijo, velevajo pravila. Tereza Huříková pozna nekaj Slovencev. Pa smo ji s pravili naše verige precej zmanjšali izbiro: njene tekmice odpadejo, Lukata Žele in Mezgec sta že bila … ostal pa je tretji Luka, ki ga Tereza tudi po koncu njegove tekmovalne kariere srečuje po svetu kot pomočnika vodje ekipe Salcano. Tereza mu je zastavila nekaj zanimivih vprašanj o življenju po dirkanju.
Luka je bil eden najbolj obetavnih slovenskih tekmovalcev v krosu, a je postal eden od vrste mladih upokojencev. Tudi po koncu tekmovalne kariere dušo in telesom ostaja v gorskem kolesarstvu. Od trenerja mladih pri Calcitu se je letos s Tanjo Žakelj in Nino Homovec preselil v turško ekipo. Na kolesu je še vedno hiter in spreten kot malokdo, v še dosti manjši peščici drznežev pa je v svojem drugem športu - letenju v letalni obleki (wingsuitu).

Luka Kodra
Vzdevek: Kodretti
Kraj: Zgornji Tuhinj
Starost: 26 let
Ekipa. Salcano Factory Team, pomočnik vodje ekipe

Opiši svoje občutke, kako ti je zdaj na dirkah, ko nisi več tekmovalec temveč del ekipe. Ali pogrešaš vznemirjenje pred štartom?
Občutki so sedaj drugi. Skrbim za stvari, ki so se mi včasih zdele samoumevne (tehnična pomoč, bidoni, hrana …).
Vedno sem zelo rad tekmoval. Večja ko je bila dirka, bolj kot sem bil živčen, bolj mi je bilo všeč. To živčnost in metuljčke v trebuhu imam zelo rad še danes.

Kdaj in zakaj si se odločil, da zaključiš kot tekmovalec in da boš raje pomagal svojih kolegom doseči njihove cilje?
Tekmovati sem prenehal pred tremi leti. Zakaj … tako se mi je zdelo bolje. Sedaj lahko delam še dosti drugih stvari, ki jih prej nisem mogel. Vseeno pa imam rad tekmovanja, dneve pred tekmovanjem, študiranje proge, taktike … in mislim, da jim lahko tu tudi dosti pomagam.

Kakšni so zdaj tvoji cilji, ki bi te osrečili in zadovoljili?
Cilji in želje so sedaj drugačni kot včasih, ko sem še tekmoval. Takrat mi je kolesarstvo pomenilo res vse. Želim si da, bi bila cela ekipa Salcana čim bolj uspešna in da Tanji uspe nastop na OI. Cilji so sedaj seveda čim več uživati, malo potovati po svetu, skakati, končati faks, si urediti življenje, hiša, služba, žena, otroci, vikend na morju, vikend v hribih, letalo, helikopter … :)

Kaj je tvoj najbolj zabaven spomin iz kolesarske kariere?
Glej dve vprašanji nižje.

Kam si najdlje potoval na dirko?
Dlje kot na Novo Zelandijo se ne da iti, in tam sem tudi bil. Samo potovanje na Ciper s kombijem pa se je zagotovo zdelo najdaljše.

Ali se spominjaš, kako se je zaključilo svetovno prvenstvo na Novi Zelandiji?
Hmmm, po dirki sva z Mezgcem tri dni trenirala s samimi puncami. Spomnim se, da je Mezgec parkrat ubrisal po tleh, ko je poskusil pokazati svoje znanje … hehe.
Zadnji dan pa še odličen žur, po žuru pa kopanje v bazenu (zunaj je bilo okrog 5 stopinj) z nekaterimi češkimi reprezentanti :) Zanimiv je bil tudi tek nazaj do apartmaja, saj je bilo res mrzlo.

Tvoj popoln dan na kolesu (kje, kaj, s kom)?
Če je prava druščina, potem je vsaka lokacija zakon. Sice pa najraje kakšni lepi tekoči singletracki z malo bandic pa kakšnim skokom in čim manj klancev … :D

Tvoj popoln dan brez kolesa?
Visoka pečina, padalo, wingsuit, dobri prijatelji.

Kaj bi počel, če ne bi nihče izumil gorskega kolesa?
Hmm … iz srednje šole bi se vpisal na strojno fakulteto in postal pilot ☺ Treniral bi pa odbojko.

Povej kaj o svojem najljubšem kolesu?
Isto kot s puncami … najljubše je tisto, ki ga imaš trenutno ☺

Tvoje prvo kolo?
Majhen in siv, bil je brez zračnic in zelo star. Na njem sem se naučil voziti brez pomožnih koles, tako kot večina sosedov.
Prvo kolo, ki je bilo le moje, je bil pa rdeč bmx, ki ga je oče en dan prinesel s službe. Tega sem imel potem kar nekaj let.

Tvoj vzornik?
Nimam vzornikov, je pa veliko ljudi, pri katerih cenim vsaj kakšno njihovo lastnost …

Tvoj mladi obetavnež za prihodnost?
Vsa mladina, ki sem jo kdaj treniral v Calcitu!

Najboljši nasvet, ki si ga kdaj dobil / ali nasvet, ki ga lahko daš drugim?
Ne delaj drugim tistega, česar nočeš, da drugi delajo tebi. Tako nekako …

Tvoj padec, ki si si ga najbolj zapomnil?
Padec s smučmi na skakalnici v Gerlitznu, 1. letnik srednje šole. Sošolec mi je posodi svoje bigfutke, s katerimi sem šel na skakalnico. Smučka se je pri pristanku odpela, jaz pa bam z glavo po snegu. Takrat se še ni nosilo čelad na smučiščih. Naslednje štiri dni sem preživel v bolnici.

Na uvodni fotografiji Luka: "Še tehla par fršlusov zapnem, pa na glavo v dolino!" Avtoportret, kakopak.


Z uporabo strani mtb.si soglašate z uporabo piškotkov. - Podrobnosti.