Kranjčani so ugrabili verigo, ampak jih (še) ne lovimo na drobnem tisku. Žiga Arnež je verigo podal četrtemu možu letošnje serije v spustu Unior Downhill Cup. Matic Habjan je tudi eden od ustanoviteljev BATTa, ki zdaj ni več le “team” ampak je že “crew” - to pomeni, da ne le dirkajo, ampak tudi gradijo in organizirajo, recimo letošnji Flat Out Ljubljana.

Matic Habjan

Vzdevek: Pasovc
Kraj: Kranj
Starost: 23
Pripadnost klubu, podjetju, plemenu … : BATT, MTB klub Kranj


Žiga: Kaj te je povleklo v downhill vode? Nekje si moral začeti trenirati, kako je bilo in kje? Kaj je tisto, ki te je najbolj pritegnilo? Proga, ki ti je najbolj pri srcu, kjer se res navoziš?
Matic: Že od prvih 'ziher' metrov na kolesu je bilo zmeraj najbolj zanimivo, če si lahko malo skočil čez karkoli, ponavadi so bili najbolj aktualni skokci 'cegu na tla pa dilo gor' in gas do konca, pa kdo gre najdlje … Malo bolj zanimivo pa je postalo nekje sredi osmega razreda, ko se nas je začelo družit par sošolcev in prijateljev iz šole, ki smo imeli radi kolesarske podvige. V Britofu smo se zmenili za uporabo nekaj kubikov lepe zemlje in to premetavali vsak dan po šoli. 15 min s kolesom do tja in zvečer nazaj. Rasli so raznorazni skoki in lojtrce, ki so se prav kmalu povezovali s sosednjim gozdom. Nato smo kdaj zavili že na bližnje hribe, potem pa je takrat zadnje moje zadnje kolo brez fedrov postalo problem.
Zmeraj je bilo najbolj zanimivo, ko je bilo treba preizkusiti nekaj novega, kar smo sami naredili, zmeraj novi, večji izzivi, potem, ko pa smo se začeli voziti po koreninah in skalah, je bila pa sploh na koncu vsake fure nova želja, kje in kako bi še bolj 'prletu' in mogoče odrinu. Sicer, če bi se zdaj videl, bi se sam sebi smejal, kako je to zgledalo, ampak je bilo neprecenljivo, pa veliko je dalo za naprej tako v kolesarski smeri kot za vse ostalo.
Zame je daleč najboljša proga na Krvavcu tastara DH, potem pa dolgo nič. Dolga, zanimiva, kolo zadiha, celo pot se dogaja in ni popuščanja … od vrha do dna s polnim šusom, dokler lahko delaš 100 % fure, in še cel teden je lepši.


Unior DH Cup Javornik 2018, foto Klemen Humar

V Mariboru si enkrat zmagal v zelo težkih razmerah,, dež, blato ni da ni. Kaj je bilo tako ključnega, da si tekmo speljal do konca, tako, kot bi moral vsako? Hiter, navajen Krvavca, v čem je štos?
Ja, to je bila moja zadnja tekma med mladinci.
Za kakšno posebno stvar se niti ne spomnim, da bi izstopala, ampak klasičen potek tekme. Cel vikend samo furat od začetka treninga do konca, s čim manj pavzami, ker je na tekmah itak dobra proga in vzdušje, pa vse bolj leti, zraven pa itak dobivaš, kar rabiš za dobro finalno vožnjo. Razmere so pa kakršne so, za vse je isto, ko se zapelješ in ogreješ, je vseeno, a ti po hrbtu šprica blato ali teče švic.
Na vsaki tekmi se potrudim, da že med treningom naredim kakšno furo, kot bi morala biti finalna, ampak v nedeljo na štartu še vedno glava komandira in to imeti pod nadzorom je več kot majhne napake na progi in ne vem kakšna huda fizična pripravljenost.
Na večini tekem sem na koncu zadovoljen s svojimi vožnjami, na ven se pač vidi rezultat, ki je kakršen je, takrat sem zmagal, ampak z moje strani ni bilo bistvene razlike v pristopu na tekmo … se je izšlo vse idealno.

Lansko leto si na Cerknem po vmesnem času prehitel celo Jureta Žabjeka. Kaj je šlo narobe? Ponovno gume?
Tista tekma je bila pa ena izmed najboljših, čeprav še nobena ni bila slaba. Takrat je bilo vse že v skrajnosti, nekje tudi malo nad mojo mejo, na zadnjih ovinkih na travi pa je odtehtala sprednja guma, za katero sem si mislil 'sej za tole furo bo še, k je suho' in nisem zamenjal za novo, pa je odneslo sprednje kolo … Minimalna razlika, pa toliko pomeni.


Poziranje za Unior DH Cup, foto Klemen Humar

Veliko prigod se vam dogaja okrog Batt crewa. Povej, kako ste prišli do zaključka, da ste ustanovili društvo, ki ga danes marsikdo pozna in ve, da so tam sam face, ki se dobro vozijo in delajo dobre jumpe?
Ko sem začel tekmovati, sem hodil na tekme s Košnjekom iz Wolfovega kluba, včasih sam in se kam pridružil. Iz tekme v tekmo je postajalo bolj zanimivo, domače, vsi tekmovalci so bili face in povsod si bil dobrodošel, kamor si prišel. Na ta način smo se spoznali s prijatelji iz zdajšnega BATTa, ampak še lep čas nismo vedeli, da BATT sploh kdaj bo.
Par sezon smo vozili za druge klube (MTB Klub Kranj, Energija), potem, ko smo postali družba petih, ki smo se enkratno ujeli, pa smo po enem letu nepozabnih doživetij sklenili: 'pejmo probat nardit svoj klub, svoj ime, sej nimamo kej zgubit, vsak nekej da, pa de vidmo, še zmerej loh dol zapremo'. In res smo izpeljali to, malo nas je skrbelo, da se bosta ime in prepoznavnost težko prijela, ampak smo bili vsi zelo presenečeni, saj je bilo skoraj čez noč. Zdaj se že trudimo razširiti BATT malo dlje kot na tekme.

Si eden od borcev, ki so gonilna sila pri delovnih navadah in borbi, kar se tiče Batt crewa. Povej mi, kaj planirate dalje, vemo, da so v ozadju tudi veliki projekti?
Z letošnjim letom smo se preizkusili z organizacijo malo bolj resnega eventa Flat Out, kar nam je vlilo veliko volje za naprej in tudi prepoznavnost je zrasla. Tak dogodek želimo obdržati ter povečati in mogoče v prihodnosti izpeljati še kje drugje, saj je nekaj novega in več kot očitno zelo atraktivnega. Z izgradnjo teh dveh linij v Podutiku smo dobili potrditev, da nekaj delamo prav, saj sta bili deležni kar nekaj pohval. Na podlagi tega in našega znanja o vožnji s kolesom v prihodnosti planiramo tudi izgradnje kakšnih večjih projektov, kot so bike parki, ampak malo drugače kot so klasični slovenski. Radi bi pripomogli k razvoju tega športa pri nas, zato se trudimo v tej smeri. Pustimo se presenetiti.

Povej kaj si misliš o specialkarjih in fleksarjih? Ena modra misel.
Zakaj si pa me pa to vprašal, haha (nočem imet kakšnih zamer, haha)?
Mislim, da se med specjalkarji najde nemalo takih, ki bi jim za sprostitev veliko bolje delo malo narave oz. katere druge aktivnosti, kot pa je gledanje v asfalt in skrb za mimo vozeče avtomobile, sploh pa obremenjevanje s kalorijami in utripom.
Enkrat, ko smo se peljali v Francijo, je Boštjan Brzin rekel: 'Živčn dec srednjih let, k ma probleme doma, na šihtu, kup specjalko pa nabija v asfalt pa misle kva je naredu zase pa de je sproščen, namest deb šov h psihiatru tle po sred ceste gon’…
Moje mnenje, malo za šalo, malo za res, da me ne bo kdo po stran gledal …


Po naključju še ena z Javornika, foto Klemen Humar

mtb.si (standardna): Tvoj popoln dan na kolesu (kje, kaj, s kom)?
Matic: Krvavec tastar DH, lep vreme, naspan, itak naša družba BATT in tistih nekaj že od zmeraj zvestih uporabnikov tastare špure na Krvavcu. Po furanju pa na parkirišču malo piknika ali pa izlet v Bohinj.

Tvoj popoln dan brez kolesa?
Spet BATT družba in ostali, ki so se pridružili, poletni dan ob in na Bohinjskem jezeru.

Kaj bi počel, če ne bi nihče izumil gorskega kolesa?
Pojma nimam, kam bi se obrnile poti … Zadnje čase grem zelo rad v hribe, ne vem pa, kaj bi se dogajalo namesto začetkov kolesarjenja, ki sem jih omenjal zgoraj. Mogoče raje ne vem, ker sem zelo zadovoljen s tako situacijo, kot je.

Povej kaj o svojem najljubšem kolesu.
To je bil lanskoletni Lapierre DH. Top oprema, vrhunsko delovanje, najboljše od vseh, kar sem jih vozil.. Nikoli me ni pustil na cedilu, nobenega problema z garancijami, nezahteven za vzdrževanje.

Tvoje prvo kolo?
Fluorescenčno rumene barve, mislim da 16-colski Dino, na začetku še s pomožnimi koleščki, kar nekaj let pozneje del otroškega ustvarjalnega projekta in nato je šel Dino na Dinos.


Perše nam je pa zrihtal kup takih in podobnih slik ...

Tvoj vzornik?
Določenega vzornika nimam. Iz raznoraznih pogovorov s takimi in drugačnimi ljudmi pobiram take stvari, ki mislim da so prave in/ali jih potrebujem..
Lahko pa rečem, da sem kar nekaj zelo uporabnih stvari, tako za kolesarstvo, kot za življenje, vzel od Sergiota iz MTB kluba Kranj.

Tvoj mladi obetavnež za prihodnost?
Vsak, ki ima voljo, žene sam sebe, gre na kolo, ko je zunaj 35 stopinj in ko je -5, zna pomagati, ko je potrebno, naj bo to na kolesu sredi gozda ali pa pri postavljanju šotorov, ne jamra, misli pozitivno..

Najboljši nasvet, ki si ga kdaj dobil / ali nasvet, ki ga lahko daš drugim?
Vse je v glavi! Ostalo je vse pod tem, če glava ni na mestu, nobena stvar nima temelja.

Tvoj padec, ki si si ga najbolj zapomnil?
Zlom stegnenice pod Krvavcem. 6. februar, zaledenela cesta, sem mislil sekati ovinek skozi grmovje, pa je bila meter visoka skala notr. Tisto leto sem mislil začeti tekmovat, potem pa sem ga prehodil z berglami.

Preberi še
Na verigi: Žiga Arnež
Na verigi - pravila in dosedanji izprašani

Z uporabo strani mtb.si soglašate z uporabo piškotkov. - Podrobnosti.