Etapne dirke niso samo bitka posameznikov s časom, terenom in vremenskimi razmerami. Zahtevajo tudi nenehno skrb za material, kar pomeni, da mora kolo biti vsak dan pripravljeno za neusmiljeno rabo in zlorabo.

Profesionalni tekmovalci lahko računajo na svoje mehanike, ostali pa največkrat na mehanike, ki jih ponudi organizator dirke. Seveda moraš osnovna popravila in menjave obvladati tudi sam. Ko si v divjini, ti namreč nihče drug ne more pomagati. A ko prideš po etapi v kamp, lahko svoje kolo predaš profesionalnemu mehaniku, ki ga spet spravi v vrhunsko formo.



In na dirki Crocodile Trophy, ki se je pred mesecem dni zaključila v Avstraliji, je bil eden izmed njih tudi Vasja Knez. Mehanik, ki ga dobro poznajo in mu zaupajo stranke trgovine Specialized Concept store v Celju. Pa ne samo oni. Vasja je že leta na spisku raznih organizatorjev kolesarskih prireditev in tudi velikih distributerjev koles, zato je preko leta na delu po celi zahodni Evropi.

Crocodile Trophy? Ja, najbolj legendarna dirka v Avstraliji. Neusmiljena do tekmovalcev in do opreme. Na njej je dirkal tudi pokojni Jure Robič. To je dirka za tekmovalce takšnega kalibra! In to že od daljnjega leta 1995.



Po vrnitvi iz Avstralije pa se je razgovoril tudi Vasja

Aleš: Kako si prišel na Crocodile Trophy?
Vasja: Delo mehanika na Crocodile Trophy sem dobil, ker z organizatorjem, ki organizira tudi Alpentour Trophy, že 19 let sodeluje kolega Micha Salden, ki je glavni mehanik pri Specialized Nizozemska. Je legenda, njegov vzdevek je Joda (StarWars), ker res obvlada vse. Prvič mi je omenil, da bi šel z njim v Avstralijo že pred dvema letoma, pa sem mu rekel, da sem seveda pripravljen, če bo priložnost.

In letos me je nepričakovano poklical ter povprašal ali imam možnost iti z njim v Avstralijo in skrbeti za kolesa tekmovalcev. Po 40 urah letenja in postavanja po letališčih sem prispel v Cairns. Potreboval sem nekaj dni, da sem sem se navadil (razlika v času in razmerah), potem pa na polno - priprava opreme, skupaj spraviti karavano vozil, neskončni sestanki kako, in kaj …

Kakšen je bil tvoj dan na dirki?
Ker je to etapna dirka, je bilo najprej potrebno postaviti ves kamp in ko smo šli na drugo lokacijo, je bilo potrebno vse pospraviti. In tako z dneva v dan. Na začetku je bilo malo zmešnjave, a tako je pri vseh velikih prireditvah. Ko smo vsi vedeli kaj kdo dela in kaj mora biti kje, je vse teklo kot namazano.

Delo mehanika ni samo popravilo koles ampak smo deklice za vse, tako da sva z Micho pomagala tudi pri podiranju kampa in postavljanju na novi lokaciji. Šele ko je bilo vse postavljeno in tako kot mora biti, sva si midva postavila najin servis.

Težave tekmovalcev in materiala?
Servisi in popravila so se stopnjevala iz etape v etapo, saj sta teren in podnebje kruta do koles in tekmovalcev. Najbolj mi je v spominu ostala tekmovalka Lucy Coldwell, ki je imela kolo na servisu pred tekmo in je po prvi etapi pripeljala kolo do naju, ali lahko preveriva prestave, sej nekaj ni delalo, kot bi moralo. Po pregledu sva ji povedala, da je potrebno menjati kaseto, verigo, sprednji verižnik in da je vilica v slabem stanju … Predstavljajte si njeno reakcijo! Na servisu pred odhodom v Avstralijo so ji namreč povedali, da je kolo pripravljeno za tekmo in še plačala ni malo.

A sva ji seveda vse popravila. Največ popravil oziroma menjav smo imeli z gumami. Bilo je kar nekaj uničenih menjalnikov, polomljenih špic, nosilcev menjalnikov, koleščkov menjalnikov, prestavnih kablov, zavornih ploščic … Ni nama bilo dolgčas. Po etapi sva imela na servisu med 15 in 25 koles, ki jih je bilo potrebno pripraviti in pregledati, tako da sva delala do dveh ali treh zjutraj, da so bila vsa pripravljena za jutranji start. Vstati pa je bilo treba okoli sedmih zjutraj.

Po dirki?
Vse je bilo poplačano, ker je cilj v Port Douglasu na eni od najlepših plaž na svetu! Vsa utrujenost, slaba volja je pozabljena, ko vidiš to lepoto in samo skočiš v morje. Glede cen sem bil presenečen. V Queenslandu so cene v trgovinah nižje kot pri nas in tudi ponudba je večja.

Cene v lokalih in restavracijah pa so podobne kot pri nas, a tam je zaslužek višji kot v Sloveniji. Najdražji bencin ki sem ga našel, je bil 99 centov liter, avstralskih centov! Vsakemu priporočam obisk Avstralije. Sposodiš si avtodom, ki je poceni, in se odpraviš na popotovanje po Queenslandu. Avstralija je božanska.

Spoznal sem kar nekaj tekmovalcev iz Evrope. Konny Looser, Lucy Coldwell, Matthias Grick, Soren Nissen, Urs Huber … same legende. Dobil pa sem tudi nekaj ponudb za delo v Avstraliji. Komaj čakam naslednje leto, da grem spet dol. Najhujša je pot tja …

Fotografije so iz Vasjinega osebnega arhiva

Z uporabo strani mtb.si soglašate z uporabo piškotkov. - Podrobnosti.