Bor Čeh poroča s prve tracklocross dirke pri nas. Direktno iz okolice Ljubljane, le streljaj od Rašice. Težko je opisati to dirko, brez da bi opis zvenel pokroviteljsko. Zato najbolje začeti z razjasnitvijo pojmov. 

#tracklocross je mlada disciplina, verjetno najbolj nesmiselna med vsemi “izvencestnimi” in neobritimi disciplinami, a ravno zato tudi najbolj zabavna in lahka za vzljubiti. 

Kolo 

Da bi bil čimbolj pristen izvornemu vzorcu, se tako dirko odpelje na kolesu s stalnim pogonom, takoimenovanim fixijem, obutim v gume za ciklokros, največkrat širine med 33 in 42 mm, brez ročnih zavor in z eno stalno prestavo.

O uporabnosti takega kolesa najvrjetneje ne gre razpravljati, potrebno je začeti s pogrebom mita o brezbremzju. Izraz #brakeless, ki ga mnogokrat slišimo in tudi uporabljamo, ni najbolj natančen. Pri takem tipu kolesa so tvoje noge tvoje zavore, in tvoje noge tvoje brzine.



Sama proga in način vožnje sta najbolj sorodni ciklokrosu, kjer lahko gledalec namesto atraktivnih 360 skokov in sapo jemajočih trikov pričakuje zapenjanje gonilk v korenine, padce in vonj po “poskidanih” plaščih. In kaj od vsega naštetega je nudila četrtkova dirka, ki so jo organizirali člani fixed gear podmladka kolektiva Pici-Bici?

Vse do zadnjega in še mnogo več. 

Proga

Že ime Velika nagrada Sračje doline nam izda, da je kuliso prizorišču nudil magični gozd v okolici ljubljanskih Črnuč, kjer je mladi Luka Blejec ob pomoči Matica Bodanca in ostalih oblikoval perfektno ciklokros prizorišče.

Začenši z dolgo makadamsko štartno-ciljno ravnino, ki je nudila več kot dovolj prostora za varno štartno proceduro, ter ravno pravšnji naklon, da je zakislilo noge v šprintu, za lovoriko, imenovano Holeshot (govora je o šprintu od štarta do prvega ovinka). Taka, kot bi ji Miha Reščič rekel: “Da trpiš ku prasc!”

Takoj za njo oster levi ozek hupserček, vse v temnem zavetju gozda. Čezenj pa skok na odprto, na ozek travnik, kjer je ravno zahajalo sonce. Prizori, ki tudi v največjem sovražniku Instagrama zbudijo potrebo po foto trenutku. 



Po tem, ko smo prevoziš vzpenjajoči se travnik, sestopiš na makadamski odsek, v katerega se lahko zaprašiš do hitrosti čez 40 kilometrov na uro, nato desno čez potoček v jami, pravi pravcati “watercrossing”. Čezenj in nekaj korenin v šikano, skopano v meter visoki počesani travi močvirja, Zopet ostro levo čez korenine na Ta-Bodančev most, preko njega pa, če seveda prežviš korenine, v odprti šprint po razbrazdanem travniku, in spet v gozd.

Ciklokros sestop sekcija z oviro, spet v jami, šprint, skok na kolo, korenine, skok čez rampico in spet v šprint po ciljni ravnini. Ravno pravšnja, dolžine 2,7 kilometra. Sem kaj pozabil omenit? Aja, vse to sedemkrat!

Zakaj? Zato ker je na fixed, zabavno, lepo in predvsem zato, ker LAHKO! Ob ročno in lično narejenih štartnih številkah, perfektni organizaciji in pogostitve celotne družine Blejec, milijonu smeha ob številnih padcih na progi in blatnih nogah smo doživeli nepozaben dogodek v blatu, ki ga je nedvomno naslednjič vredno podpreti v mnogo večjem številu.



In rezultati?

1. Bor Čeh (FXD Brakeless)  33 minut 34 sekund
2. Gašper Blejec (MTB) 34 minut 4 sekunde
3. Andrej Blažina (singles-speed) 35 minut 8 sekund
4. Jernej Mazij (single speed) 38 minut 30 sekund
5. Andrija Mihailovič (FXD Brakeless) 40 minut 21 sekund
6. Matic Bodanec (FXD Brakeless) 53 minut 35 sekund
7. Urh Tacar (FXD Brakeless) DNF

Za konec

Potrebno je poudariti, da je to uradno prva dirka, katere točkovanje se, poleg serije Gwozdna Senička, ki se prav tako v kratkem zaključuje, prenese v državni pokal dirk na stalni pogon! Točkovanje, za katerega se bo zbiralo rezultate skozi celo leto, in se konča ob zaključku leta. Točkovanje je mogoče spremljati na blogu in facebook strani.



In še poziv!

Zato izkoriščamo to priložnost, da pozovemo vse organizatorje dogodkov dirkalnega in "randoneer" značaja, da svoje dirke prijavijo na našem elektronskem naslovu in s tem svojo dirko in tekmovalce uvrstijo na naše prvenstvo.

S perfektno pogostitvijo, tako tekočo kot jedočo, in s slikovnim materialom Marka Cvelbarja je minila prva etapa te dirke, za katero resnično upamo, da postane tradicionalna, Govori se celo, da naj bi postala prizorišče poletnega ciklokrosa v organizaciji kolektiva in kluba Pici-Bici, za vse tiste z milijon izgovori, zakaj CX ne.

Z uporabo strani mtb.si soglašate z uporabo piškotkov. - Podrobnosti.