Odpiranje planinskih poti za kolesa oziroma za dvonamensko rabo, kot se temu lepše reče z gledišča planincev, gre počasi. Tu je naslednji korak, Planinska zveza ob bok Zakonu o planinskih poteh zdaj pripravlja kriterije, po katerih bi poti lahko odpirali. Tu so osnutki kriterijev, ki jih lahko mirno preberete in do 30. aprila pisno podate svoje mnenje o njih.
Če želite trobiti v skupen kolesarski rog, svoje predloge pošljite tudi (ali le) Slovenski kolesarski pobudi na email, ta jih bo oblikovala in posredovala PZS.

Izhodišča za kriterije

1. Vožnja s kolesi izven poti je prepovedana.
Obrazložitev: Vožnja s kolesom izven poti, predvsem na področjih, ki predstavljajo kmetijske in gozdne površine, je prepovedana, saj s tem poškodujemo vegetacijo in tako znatno pospešimo erozijske procese. Seveda pa ne hoja niti vožnja s kolesom glede poškodbe tal nista primerljiva glede škode, ki jo povzročajo motorna vozila. Za te bi morali veljati strožji kriteriji.

2. Za vožnjo s kolesom po planinskih poteh je potrebno pridobiti soglasje lastnikov zemljišča in planinskih društev, ki pot oskrbujejo in vzdržujejo.
Obrazložitev: Planinska pot, ki ni odmerjena v samostojno parcelo, je sestavni del zemljiške parcele preko katere poteka. Glede na zakon o planinskih poteh so lastniki dali pristanek za uporabo planinskih poti le za hojo ne pa tudi za vožnjo.

3. Na planinskih poteh ima vedno prednost - planinec.
Obrazložitev: Vse planinske poti so bile grajene za peš hojo razen poljskih in gozdnih prometnic, ki jih planinska organizacija samo označuje. Vendar tudi na teh poteh velja, da ima pešec prednost pred kolesarjem.

4. Vožnja s kolesi nad gozdno mejo (v visokogorju) je prepovedana, razen po obstoječih prometnicah.
Obrazložitev: Navesti je potrebno, da velja prepoved vožnje nad naravno gozdno mejo, saj je le ta dobro vidna, jasna in nedvoumna, kajti pojem visokogorje ni točno definiran, ne geografsko ne pravopisno.

5. Minimalna svetla širina dvonamenskih poti je 1,5 m.
Obrazložitev: S svetlo širino poti (izkrčen prečni prerez) je opredeljena pot v prostorskem smislu, kar zagotavlja potrebno preglednost poti in predvsem možnost varnega srečevanja. Predlog Komisije za turno kolesarstvo je, da za varno srečevanje zadošča minimalna širina poti 1,2 m (predpisana širina kolesarskih poti), po mnenju Komisije za varstvo gorske narave in Komisije za planinske poti pa je širina 1,5 m.

6. Upoštevati je potrebno obiskanost oz. frekventnost poti.
Obrazložitev: Vse poti, ki so v vseh časovnih obdobjih množično obiskane, niso primerne za dvonamensko rabo (npr. Romarska pot na Šmarno goro itd.).

7. Naklon poti mora biti na celotni trasi pod 20 %.
Obrazložitev: Poti, ki imajo večji naklon kot 20 %, so že tako strme, da tudi izurjen kolesar le s težavo obvladuje kolo. Na strmih poteh so večje tudi poškodbe na poti (zaviranje) in s tem tudi erozijske posledice.

8. Trdnost podlage poti, predvsem takrat in tam, ko je teren razmočen.
Obrazložitev: Poti, ki potekajo po predelih iz mehkejših prsti, so bolj občutljive za mehanske poškodbe trase poti. Posebno je to na ilovnatih in zamočvirjenih predelih, predvsem v neugodnih vremenskih razmerah, ter v spomladanskem času.

9. Prepoved vožnje na vseh zavarovanih območjih, razen če je to izrecno dovoljeno.
Obrazložitev: Vsa zavarovana območja imajo poseben status, ki ga določa zakonodaja, in predpisani varstveni režim s strani upravljavca takega območja.

10. Prepoved vožnje po poteh z vgrajenimi lesenimi bruni, ki utrjujejo pot.
Obrazložitev: Povsod tam, kjer so markacisti zaradi varne hoje in utrjevanja terena vgradili lesena bruna, vožnja s kolesi ni primerna. Če bi želeli, da bi bila taka pot primerna tudi za vožnjo s kolesi, bi bilo potrebno bruna bolj utrditi v podlago kot sicer, kar pa pomeni bistveno več časa pa tudi stroškov. Predvsem pa je potrebno take predele prečiti peš.

11. Določiti način označevanja dvonamenskih poti (enotno za vso Slovenijo).
Obrazložitev: Vse dvonamenske poti naj bi imele enotno oznako, ki bi veljala za celotno državo. Sistem označevanja naj bi predpisal Zakon o vožnji v naravnem okolju.

12. Določiti, kdo bo poleg skrbnika poti (po zakonu o planinskih poteh) še vzdrževalec dvonamenskih poti.
Obrazložitev: Poti za varno hojo vzdržujejo markacisti v okviru planinskih društev, ki so skrbniki poti. Poti za dvonamensko rabo bi bile dosti bolj obremenjene in izpostavljene večjim obremenitvam in poškodbam, zato bi tudi njihovo vzdrževanje zahtevalo več časa pa tudi sredstev.

13. Vse planinske poti so zaprte za kolesarje, razen tistih, za katere na predlog skrbnika poti člani KPP, KTK in KVGN ocenijo, da izpolnjujejo pogoje za dvonamensko rabo poti.
Obrazložitev: Poti, ki potekajo po prometnicah, ki so že v osnovi grajene za vožnjo, PZS nima pristojnosti v zvezi z vožnjo s kolesi. To pa seveda ne pomeni, da so te poti avtomatsko odprte (nekatere, npr. vse gozdne in širše ceste, so), za druge (vlake) pa bodo potrebna soglasja Zavoda za gozdove, lastnikov in morda še koga. Ostale poti pa bodo odprte le s soglasjem skrbnika poti oziroma lastnika, a še to le takrat, ko bo ugotovljeno, da izpolnjujejo kriterije za dvonamensko rabo poti.

14. Določiti, kdo bo financiral dodatno vzdrževanje dvonamenskih poti.
Obrazložitev: Vsak povečan obisk poti pomeni več poškodb na poti in več stroškov za vzdrževanje. Že po dosedanjih izkušnjah vemo, da glede na veliko množičnost in s vplivom hoje nekaterih planinskih poti brez znatnih posegov v zaščito hodne površino poti ne bi bilo več (npr. Tominškova pot). A taki posegi niso enostavni in ne finančno ugodni.

15. Določiti odgovornost na dvonamenskih poteh oz. kdo nosi odgovornost v primeru nesreče.
Obrazložitev: Glede na Zakon o planinskih poteh po planinskih poteh hodimo na lastno odgovornost. Hkrati pa isti zakon nalaga planinski organizaciji, da določene poti lahko odpre tudi za vožnjo s kolesi. Tudi pri teh dvonamenskih poteh je hoja in kolesarjenje na lastno odgovornost, vsaj kar se kazenskega prava tiče.

Predsednik komisije za pripravo kriterijev za dvonamenske poti
Tone Tomše, podpredsednik PZS

Komisija za turno kolesarstvo, načelnik Jože Rovan
Komisija za varstvo gorske narave, načelnik Janez Bizjak
Komisija za planinske poti, načelnik Igor Mlakar  

Navodila za javno razpravo in o poteku priprave kriterij na pzs.si

Z uporabo strani mtb.si soglašate z uporabo piškotkov. - Podrobnosti.