Tale članek je bil v našem nabiralniku rahlo pozabljen manj časa, kot so fantje po tekmi 19. februarja na Soriški planini tenstali prispevek. Ne glede na trenutne razmere v naravi ga vendarle objavljamo v zanimivo branje in morda komu v vzpodbudo, da začne zbirati sestavne dele za kakšen jesenski varilski podvig.

Piše dopisnik za skibike Bojan Novak - Hopsi:

Kolo, smuči, kolo na smučeh - skibike. Da, že sliši se zanimivo še posebej adrenalina željnim ljudem, ki jim novitete nikakor ne delajo prevelikih težav, kot je to v navadi pri tipičnem slovenskem državljanu, beri žičničarju :D

Pa čeprav je ideja že zelo stara, saj so že naši dedje izumili napravo, ki jo vsi dobro poznamo pod imenom pležuh. In sicer so sprva združili dve deski v obliki črke T, kar je služilo kot sedež in ga nato postavili na dogo (ukrivljeno desko s soda). Kasneje so doge zamenjale smuči, deske pa so postale tapecirane za boljše udobje. Leta 1990 pa je v Švici ideja bicikla na smučeh ugledala dan med čakanjem na konec snežne nevihte, ko je Franck Petoud prerezal bord na dva dela in nanj pritrdil BMX ogrodje. Rodil se je snowscoot in s tem nov šport za vse tiste, ki so radi smučali in jim bord ni bil pisan na kožo, a so ga vseeno vzljubili, ker je bil kul. Končno so lahko stali na bordu obrnjeni v smeri vožnje in držali žival za roge.

Vožnja kolesa na smučeh je primerljiva z vožnjo z motornim kolesom v slogu supermota, kros ali spidvej motorja. Tehnike se razlikujejo predvsem po obliki okvirja in slogu smuči, ki so lahko bigfoot, karving, miniboard ali skiboard. Na kolesu lahko stojimo in delamo kratke zavoje, lahko sedimo z nogo na tleh in zavijamo z zdrsavanjem zadnje smuči ali pa ga prisilimo v karving zavoj. Motoristom, kolesarjem, smučarjem in deskarjem bo zadeva hitro zlezla pod kožo, saj se hitrosti hitro začnejo gibati med 70 in 100 kmilometri na uro. Pri tem pa lahko padci postanejo spektakularnu kot tisti pri Moto GP, saj te kolo pri drsenju skozi ovinek pri 80 km/h kaj hitro sezuje. Še posebej zna bit nevaren tako imenovan high sider, ko poletiš bočno v zrak in pristaneš nekaj metrov nadmorske višine nižje. Zavor tako kot pri spidvej motorjih ni, zato zaviramo, kot smo zavirali s ponijem in kontra zavoro, ko smo bili še otroci.

Skibike se je začel v Sloveniji šele dobro pojavljati, na ameriških smučiščih pa je že skoraj izrinil vse ostalo, kar drsi po snežni podlagi. Dobrodošli boste v Avstriji, ponekod v Franciji, a nikakor ne v Italiji, kjer vam bodo takoj zabrusili "via Slovenia", saj pri njih po zakonu lahko uporabljajo smučišče le smučarji in deskarji. Pri nas se še vedno lahko zagovarjate z zakonom o varnostih na smučiščih, kjer v 4. členu in 1. točki piše: "Smučanje je drsenje po snegu s pomočjo smuči in smučem podobnimi športnimi rekviziti z različnimi smučarskimi tehnikami."

Naj vas opozorim da je kolo nujno pripeti nase, pa čeprav pri padcu kolo naredi 20x krajšo pot kot voznik, saj se zaradi mnogih štrlečih delov takoj ustavi. A je smiselno imeti kolo pripeto, ko se vsedete na sedežnico. Najlažje je kolo s sedežem enostavno zatakniti med noge. Pri izstopu pa je dobro, da se navadite stopiti na zadnjo smučko, saj vas potem ne bodo obravnavali kot pešca, kar zna biti pri naših žičničarjih velik problem. Nasplošno lahko nadzornika na smučišču vedno spomnite na 4. člen, a ta za žičničarja ne velja, zato ima tam lepa beseda večjo moč.

Naj še omenim kako uporabljati vlečnice: krogec si enostavno daš med noge in se vlečeš kot s smučmi. Pri sidru pa je stvar malo bolj komplicirana. Sam uporabljam vrv, ki jo pritrdim na krmilo, lahko pa si sidro zataknete direktno za krmilo. Vse skupaj spominja na zgodnja devedeseta, ko smo bili deskarji čudo z drugega planeta, a naj vas potolažim, deskarji so še zmeraj šepavi zombiji v primerjavi s skibikerji ;)

Nekatera slovenska smučišča, ki so preverjeno skibike friendly: Soriška planina, Cerkno, Krvavec; malo manj oziroma s pripombami Vogel, Stari vrh, Rogla, Kanin; "black listed" Kranjska Gora!!!

Tekma!
Na Soriški planini se je konec februarja 2012 zgodil prvi pravi slovenski skibike kontest, ki sva ga organizirala Miha Pintar in Bojan Novak. Na tekmovanje se je prijavilo ducat sveže pečenih skibikerjev s po večini doma narejenimi vozili. Nekatera vozila so bila dovršena in prava čuda tehnike, spet druga enostavna kolesa na smučeh. Tekma je bila precej izenačena, pri čemer so imela prednost kolesa s širšimi podlagami oziroma z več smučmi, saj je bila proga precej tehnična in zaprta. Organizatorja obljubljava ponovitev tekmovanja ob prvem obilnejšem sneženju. Več info o skibike prireditvah in izdelavi skibikov na mailu.

Vrstni red prvega ski bike tekmovanja na Soriški planini

1. Matic Hribar
2. Andrej Šumbergar
3. Matej Lovrič
4. Bojan Novak
5. Rok Rode
6. Blaž Rode
7. Mohor Kejžar
8. Matija Trnovec
9. Marko Reja

Na uvodni fotografiji Andrej Šumbergar - Šumba. Kdo ne pozna spustaškega veterana in enega pionirjev slovenskega snowscoota ali pa vsaj prvega, ki si je na njem prislužil resnejši kirurški poseg. Žal so na Soriški planini manjkali njegovi štajerski in koroški DH/snowscoot kolegi. Vse fotografije Kustex Mike.

Z uporabo strani mtb.si soglašate z uporabo piškotkov. - Podrobnosti.