Lepo vreme, malce burje, nove trase, dobro vzdušje in skoraj dvesto tekmovalcev in tekmovalk. Takšna je bila tretja ponovitev gorskokolesarskega maratona Vipavska dolina

Na najdaljši, 66 kilometrov dolgi trasi in po preplezanih 1800 višinskih metrih, je bil absolutno najhitrejši Calcitov Luka Tavčar, drugo mesto je zasedel Petar Karadža (KK Završnica), tretje pa Uroš Breški (KK Djak). Med damami se je z najdaljšo traso spopadla le Teja Plantak.

Na srednji, 44 kilometrov dolgi in z 980 višinskimi metri začinjeni trasi, je bil absolutno najhitrejši Daniel Pozzecco (Team Eppinger), na drugo mesto se je vrstil njegov klubski kolega Simone Sandri, tretji je bil Blaž Alič. Med ženskami je na isti trasi zmago slavila Anja Lamovec, drugo mesto je osvojila Mateja Simonič, tretja je bila Senja Stres (Kamplc).

Najkrajša razdalja, 27 kilometrov in 250 višinskih metrov vzponov je bila odločena šele na ciljni črti. Na koncu je slavil Denis Dodič (Mtb Slavnik), drugi je bil Domen Prosen (Focus Rider), tretje mesto je osvojil Enrico Eadovini (XC Team Trieste). V ženski kategoriji je absolutno zmago osvojila Marina Novel, drugo in tretje mesto sta si razdelili njeni rojakinji Doris Vescovo in Silvana Cherin (obe XC Team Trieste).

Vrstni redi po kategorijah

Kratka video reportaža Bogdana Čučiča.

Kaj so imeli o maratonu povedati trije udeleženci najdaljše, 66 kilometrov dolge trase? Zmagovalec Luka Tavčar (Calcit Bike Team), tretji absolutno in drugi v svoji starostni kategoriji Uroš Breški (KK Djak) in šesti v skupnem, ter četrti v svoji kategoriji Dejan Nemeček (ProAdventure - ZipvitSport).

Luka Tavčar:

Na MTBVV sem tekmoval prvič, čeprav sem imel željo tu nastopiti že v prejšnjih izvedbah. Letošnjo izvedbo je v dobršni meri zaznamovala burja, ki je prve kilometre narekovala vožnjo v strjeni koloni. Italijan Pozzecco iz srednje trase je prvi krenil iz skupine in po mojem priključku sva skupaj nadaljevala do klancev pred Erzeljem, kjer sem naredil nekaj razlike. Preostanek tekme sem kontrolirano odvozil sam, kljub temu pa mi je pozornost dvakrat nekoliko padla in sem na kratko zašel s proge. Maraton je sicer prijetno razgiban, z zanimivim vzponom na Predmejo in nekaj lepimi traili, ponuja pa tudi obilo priložnosti za neželene defekte ob prehitrih spustih.


Luka

Dejan Nemeček:

Vipavskega maratona sem se udeležil drugič. Letošnja, najdaljša trasa je bila spremenjena in je postregla z vsemi možnimi vrstami podlage - od asfalta, makadama, gozdnih enoslednic, kolovozov med vinogradi, do razbitih planinskih poti. Skozi prekrasne ozke vasi Goče, Gaberje, Vrtovče in Batuje previdnost ni bila odveč. Izpostavil bi lepo vozljiv trail, ki so ga poimenovali “Predsednik trail Brje”, saj ga je pomagal čistiti Borut Pahor.

Zadnji vzpon na Predmejo je bil resnično težak, tako zaradi naklonov kot tudi zaradi podlage. Ostati sem moral zbran in iskati prave linije. Spust proti cilju je bil enako zahteven kot vzpon - kamnit, asfalten, makadamski … Vmesni, asfaltni deli, ki ponavadi med gorskimi kolesarji niso preveč zaželjeni, so bili tokrat prav dobrodošli, saj lahko malo predahnil. Označenost maratona bi morda lahko izboljšali s tablami, ki bi jih postavili malo pred križišči, ne pa direktno v njih. Puščice v smeri zavijanja in viseči trakovi, ki ti dajo vedeti, da si na pravi poti, so bili postavljeni na mestu. Tudi dovolj jih je bilo. Na maratonu sem pravilno razporedil moči, glede na trenutno pripravljenost pa sem ga odpeljal dobro. MTBVV 2019 - upam, da se zopet vidimo!


Dejan

Uroš Breški:

Trase so doživele kar nekaj sprememb. Daljša trasa je imela manj vzpenjanja. Start pa po ravnem, kjer je burja naredila manjšo selekcijo. Nič več se nismo povzpeli v Švico, ampak smo uživali med vinogradi. Nov v “ponudbi” je bil tudi "precednikov" trail in pa presenečneje na vzponu na Predmejo, kjer smo sicer manj pešačili, a bolj plezali na biciklih kot se vzpenjali.

Ljubitelji dolgih preizkušenj smo si sicer mnenja, da je bil podaljšan vzpon lanske varjante pika na i na tej trasi, a po mojem ni bil noben kaj posebno razočaran, ko je tik pod Predmejo, že v rdečem, zavil v dolino v cilj. Celotna trasa je ohranila tisto kar progo krasi - raznolikost in težavnost.

Pohvale gredo tudi organizatorju, ki se je potrudil, da je tekmovanje potekalo brez zapletov in da smo bili na koncu vsi zadovljni. Nekaj dvomov na progi bi pripisal burji, ki je označbe malo skrila za drevje, vendar to je šport na prostem s prelepo, nepredvidljvo naravo. In tudi to daje gorskemu kolesarstvu poseben čar!


Uroš

mtbvv.si 

Fotografije smo si sposodili pri Bogdanu Čučiču, njegovo bogato fotogalerijo si lahko ogledaš na tem mestu

Nekaj akcije najdeš še v fotogaleriji Mateja Pinose.

Poročilo z lanske prireditve:
Mtb 360° Vipavska dolina je pod streho

Z uporabo strani mtb.si soglašate z uporabo piškotkov. - Podrobnosti.