Kakšna je cena življenja? Kdo ve?! Ali veste, koliko stane kolo, okvir ali kolesarski deli? Da, to veste. Veste, kje in koliko popusta lahko dobite za kolo, okvir, dele ... Kolikokrat smo že slišali: “Važno, da je kolo celo. Kosti se bodo že zacelile.” Če se vam polomi kolo, okvir, deli, potem nastane HALO! Kot uvoznik in konstruktor sem že slišal, češ ali sem/smo normalni. Ali pa: “To se ne bi smelo zgoditi”. Ali pa: “Ali ni bilo testirano?” Čim karkoli odgovorim, mi velikokrat vrnejo: “Jaz nisem nič kriv.”

Ko takole razmišljam, vidim, da je cena življenja nična. Tako ali tako “nas” na kvatre streljajo kot zajce. Oz. nam ne dovolijo svobodnega življenja! Hej, voziti kolo v naravi je del svobode!

Ali si predstavljate, da bi za življenje plačali? To bi bila vrsta pri reklamacijah. Si predstavljate razne izgovore, kot: “Hej plačal sem, pa sem dobil akne, plešo, debelo rit …”

Motiti se je človeško, poškodbe so del življenskega cikla izdelka. Jebat ga, nič ni večno! Še najboljši inženirji delajo napake, najboljšim znamkam se kaj zalomi, zlomi … Vse skupaj je del učenja, bi rekel Konfucij, bolečega učenja.


Standardi (neobvezni)

Kolesa se testirajo po standardu, trenutno aktualni je EN ISO 4210. Standard naj bi zajemal obremenitve normalne uporabe. Kaj sploh je normalna uporaba?! Vauhova vožnja, moja ali od ene tetke, ki se vsako nedeljo malo pelje s kolesom naokoli? Največji hec je v tem, da standard ni zakonsko obvezen! V Sloveniji so zakonsko predpisana le mačja očesa. Koliko od vas jih ima na gorskem kolesu? Sedaj veste, zakaj smo v ilegali ;) Če vam kolo razpade, je po slovenskem zakonu to “dovoljeno”, le mačja očesa mora imeti!

Kolesarska podjetja testirajo po standardih, testirajo po svojih izkušnjah. Imajo testno ekipo … Tu lahko nastane težava. Testni vozniki imajo kolesarsko znanje, žal pa tega ni moč reči za njihove kupce. Dandanes so kolesa dostopna vsakemu, tudi tistim, ki imajo veliko poguma in 0 znanja. Konstruktorji temu rečemo “črn scenarij”. Nekaj takšnega se mi je zgodilo v Elanu. Zlatko, naš testni voznik, je pri svojih 85 kg (če sem dal preveč, se opravičujem) uporabljal vzmet 350. Eno leto testov, nič resnega. V praksi je kupec v parih mesecih uničil 2 okvirja. Pri svojih 65 kg je z vzmetjo 700 (ki ni bila vgrajena serijsko) le to zabil do konca. Le pogum in nič mehkobe je enačba za katastrofo, ne glede na znamko kolesa.


Konstrukcijske (konstruktorjeve?) napake

Konstrukcijska napaka, všeč mi je ta izraz, ker prst vedno pokaže “name”. Konstruktor je oseba, ki mora imeti idejo, vizijo za prihodnost, znanje, kako izdelek narediti … lastnoročno pa tega izdelka verjetno ne bo naredil.

Ko sem prišel v Elan, je bilo razvitih cca 6 različnih modelov koles, a brez resne tehnične dokumentacije za proizvodnjo. Tehnična dokumentacija je za družboslovce le kup risbic, v tehničnem svetu pa je to močan dokument, ki predpisuje tehnologijo, kontrolo … videz, ceno izdelka, skratka je pogodba o izdelavi izdelka.

Ker risbic ni bilo, se nam je na začetku zgodila ena “konstrukcijska” napaka. V Kamniku, na tekmi Bike fight, je Boštjan Volf predelal svoje kolo. Kasnejša obdukcija kolesa (razrez) je pokazala, da je šlo za konstrukcijsko napako. Ker ni bilo načrta za razrez dvakrat tanjšane (double butted) spodnje cevi, delavec ni vedel, kako naj cev skrajša. Po liniji najmanjšega odpora je krajšal cev le z ene strani. Naključno je tanjšani del cevi prišel prav na mesto ojačitvene ploščice. Napaka je bila storjena, le vprašanje časa je bilo, kdaj se bo pokazala v vsej svoji katastrofi.

Primer tehnološke napake. Kolo iz Azije: velika razpoka je bila na nenavadnem mestu. Kot vedno, šele obdukcija razkrije prave vzroke, pred tem so le špekulacije. Kot se je pokazalo, je nekomu med proizvodnjo spodnja cev padla iz rok in se je pri tem naredila manjša vdoblina. Ker v Aziji nisi plačan na uro, temveč na “OK” količino, se je delavec domislil, da vdoblino povari in pobrusi. Navzven je bila cev ok, žal pa je vnesel napako, ki se je kaj kmalu pokazala kot velika razpoka.


Nori navori

Še en primer, ki sem ga analiziral ne dolgo nazaj, vzrok pa je bila slaba montaža servisa. Koliko vas ima doma navorni (moment) ključ? Kar počasi ga dajte na seznam “potrebno kupiti”. Teža je v kolesarstvu eden od večjih faktorjev. Še tako dobra komponenta lahko z napačnim pristopom montaže vodi v katastrofo. Kapica toporišča je v veliki večini pritrjena s štirimi vijaki, ki jih je potrebno izmenično privijati. Na koncu pa se privije še vse z enakim momentom privitja. Vkolikor bi najprej privili en vijak, nato ostale, po vrhu še s prevelikim, različnim momentom privitja, se ustvarijo napetosti, ki vodijo v katastrofo. Že za par Nm (Newton metrov) pretirano privitje vijakov lahko v kapici toporišča naredi vtisek. Vsaka stopnička pomeni zarezni učinek. To je kraj, kjer se koncentrirajo napetosti, kraj, kjer se bo razpoka začela in nadaljevala v zlom. Če pa se s takšnim krmilom zaletimo drevo, oz. pademo na krmilo, se te napetosti v tem delu drastično povečujejo. Kar pomeni, da smo še bližje katastrofi oz. zlom.

Zgodbic imam še veliko, poklicna deformacija pač – rad zbiram “kosti” in se učim na napakah drugih. Žal je prostor za pisanje omejen.

Nič ni večno! Nič ni 100%! Pri slednjem se motim. To, da boste plačali davek in umrli, to je edino kar vem, da je 100%. Nauk zgodbe je, čim kupite kolo, okvir, komponento, začnite varčevati za novo. S pravo uporabo in rednim in dobrim vzdrževanjem boste dosegli daljšo življenjsko dobo kolesa. Žal slednje “ni” v interesu bike industrije, saj vam čimprej želijo prodati novo kolo.

Naslednjič: ČE.

Preberi še
Bullshit: Katero kolo je najhitrejše?
Bullshit blog: Uvod

Uvodna fotografija: Darovi bogu hitrosti, foto MO

Z uporabo strani mtb.si soglašate z uporabo piškotkov. - Podrobnosti.