Po prebavljenem in prespanem Pivotu Shuttlu je v garažo prišel naslednji e-bajk: Specialized Turbo Kenevo Exper 6Fattie, novost za 2018.

Ponedeljek

Ponedeljki so depresija, ves dan nekih jajc, za katera nočeš, da se vlečejo skozi ves teden. Pa pride na vrata Specialized Turbo Kenevo. Poosebljeno pretiravanje med električnimi kolesi. 180 mm hoda spredaj in zadaj, ultra enduro oziroma že bolj “frirajd” ali skoraj DH kolo … z motorjem. Hvala Mare in Aleš za dostavo.

Ponavadi testno kolo dobim, ga ob priložnosti malenkostno nastavim po svojih željah, in furam. Tokrat moram še prenesti aplikacijo Mission Control za nastavitve motorja in spoznati osnovne funkcije. Novi Kenevo (in Levo) imata upravljanje tudi s krmila, žal se izkaže, da ne deluje. Nič hudega, bom načine izbiral z okvirja, tako kot se je to počelo doslej.

Dejstvo: kolo je težko kot cent. Pardon, le malenkost manj kot četrt centa. 25 kilogramov, da bo bolj jasno. Ljubkovalno ga kličem Specialized Hernia, saj je to lahko hitro diagnoza, če ga dviguješ v avto. Na streho avtomobila dvomim, da ga je že kdo.


Specialized Turbo Kenevo

Torek

Mednarodna (v resnici predvsem ameriška, evropska namreč deluje precej ločeno) mtb organizacija IMBA je spremenila stališče glede e-MTBajkov. Zdaj jih podpirajo. Zaradi pritiskov industrije, ki podpira organizacijo, ali ker so naenkrat tako tolerantni? Niti ni tako pomembno kot to, da so si nakopali precej jeze svojih članov.

IMBA torej po novem podpira dostop z električnimi gorskimi kolesi “prve kategorije” na poti za nemotoriziran promet, kjer se s tem strinjajo lokalni gorski kolesarji, kjer je dostop primeren in ne bo ogrozil dostopa za kolesa brez pomoči električnega motorja.

Sreda

Šumba je spet dobil večerni test po dvorišču. Je zadovoljen in bi ga peljal v hrib. Če je preživel Pivot, bo tale tankec tudi. Kajne?

Četrtek

Spet sem ga uporabil za mestno kolo. Servis mojega avtomobila je kar daleč od baze mtb.si, 17 km. Lagodno, brez znojenja, ampak je res frustracija, ko dejansko NE MOREŠ hitreje od 25 km/h. Saj se njegovo pamet hitro prevara skozi aplikacijo in bi motor pomagal tudi pri malo višji hitrosti, a tega se ne bom loteval. Da bi pa na noge pognal vsaj malo hitreje, ko se bliža konec zelene luči ali ko bi rad kakemu vozniku od malo bliže pokazal sredinca … pa ni šans. Pri teh plaščih in tej teži se ti zdi, kot bi za seboj vlekel sidro.

Na kosilo je prišel naš oblikovalec David. Pravi gedžet frik. Se je upiral testu Keneva, ker je vedel, da mu lahko zmeša možgane. Sem ga nekako spravil nanj in ga je nekaj krogov po parkirišču resno prizadelo :D “Če bi imel pa še aplikacijo za iPhone za tole …” je zasanjan izustil na koncu. Imaš, imaš …


Tako kot na Levu značilne ledice na levi strani spodnje cevi prikazujejo izbrani način in napolnjenost baterije

Petek

Med kosilom smo trije skočili na Golovec. Dva 100% na noge, eden z električno pomočjo. Nisem bil slednji. David se je zabaval, a rekel, da se kolo zaradi teže po okretnosti definitivno ne more primerjati s Pivotom.

Sobota

Pa sem šel. Priznam, zaradi časovne stiske mi je ustrezalo, da sem navkreber hitrejši kot sicer, da sem lahko opravil še spust na drugo stran Golovca po progi “Ž-Line”, da sem videl, kako gre reč skozi zaprte nagnjene zavoje. Teža se res pozna, s Kenevom je treba rokovati z močjo. Bojim se hitro skozi kompresije in tudi skozi najbolj zaprte bande. Saj veš tisti trenutek, ko zelo pomaga, da kolo potegneš naprej in navzgor, s težiščem nazaj. Tu to preprosto ne gre, ničesar eksplozivnega ne moreš storiti za krmilom. Zdi se mi, da bo kolo kar ostalo v kaki kompresiji.

Saj smer drži, gume so dobre, vzmetenje odlično. Ampak s kolesom raje upravljam, kot da sem potnik na njem. Po rokoborbi s Kenevom so roke kar utrujene.

Sredi gozda sem srečal Skočirja na družinskem sprehodu in ga hitro posedel na kolo. Seveda ga je zabavalo.

V naslednjih dneh

Le še enkrat sem šel na Keneva, spet med kosilom na Golovec, kaj več me ni veselilo. Imel sem zamisel, da bi šel na sneg na Krvavec in po Rock’n’Flowu navzdol, da bi pač pokazal, da za v park ne rabim gondole, pa se nisem spravil.


Šumba in aplikacija

Kaj mislim o Kenevu in kaj zdaj mislim o e-kolesih?

Aplikacija ni vedno našla baterije, da bi se pogovorila z njo. Tudi če bi jo, bi se aplikaciji izogibal. Mogoče sem prestar, da bi hotel imeti aplikacijo za vsako reč. Za na kolo mi je odveč, zato se ne grem niti Strave ne Garminov. Predvsem pa ta teža. Pojma nimam, kakšni so/bodo prodajni dosežki Keneva, ampak kljub vsemu navdušenju, ki jih vidim v testih, ne vidim pravega trga. Njihovega Turbo Leva nisem vozil. Kenevo je dejansko Enduro z motorjem, Levo je bolj Stumpjumper. Gotovo mora biti bistveno živahnejši.

Tudi Šumbi, ki je višji in bolj atletski od mene, je bil Kenevo pretežak. Tudi on je imel težave s povezovanjem aplikacije (morda rabiva še iPhone namesto Androidov?), je bil pa navdušen nad zadnjim blažilcem, najraje bi ga prestavil na svoje kolo.

Saj je jasno, da bo električnih gorskih koles vse več. A bi si upal trditi, da 25-kilogramskih z 18 cm hoda ne bo veliko. Tale stane 6.299 evrov. Primerjava z motorjem za kros je tokrat kar na mestu in za ta denar imaš dobrega, na katerem se proti teži boriš z ožemanjem ročice za plin.

Preberi še
Ndee na elektriko, prvič: Ko se “šatlaš” sam

Z uporabo strani mtb.si soglašate z uporabo piškotkov. - Podrobnosti.