Priznam, zelo so mi všeč. Doma imamo tri. FR Trail je Živin, CC in Stage pa sta moja. S prvim sem naredil že skoraj pol milijona višincev in si bo počasi zaslužil penzijo. Druga dva sta nova. Vse tri smo kupili v kolesarskih trgovinah po rednih cenah in Evoc mi ni ničesar šenkal. Tudi tale zapis ni naročen ali plačan, Evoc nahrbtniki so mi bili všeč že na prvi pogled.

Ko padeš na …

Najprej sem padel na njihove obline. Nahrbtniki so zelo tanki in se lepo prilegajo telesu. Tudi ko so polni, se ne spremenijo v žogo, ampak obdržijo svojo elegantno, rahlo oglato obliko. Med divjo vožnjio jih zato na hrbtu manj premetava.

Prezračevanje hrbtišča so pri vsakem rešili drugače. CC ima šest penastih blazinic in med njimi zračne kanale, pri Stage so mrežico in hrbtišče ločili s tankimi vložki, ki skrbijo za majhen odmik in pretok zraka, FR Trail ima vertikalno dva perforirana penasta trakova in med njima vzdolžen zračnik. Seveda ne misli, da boš pod nahrbtnikom suh. Tudi pod drugimi nisi.



Volumen, žepi, dostop in še kakšna malenkost

Na začetku sem se bal, da mi bo vitek nahrbtnik z daljšim hrbtiščem rinil v čelado, vendar s tem nimam težav. Unisize CC sprejme 16 litrov tovora, Stage pa 18, a se dodatna dva litra kar nekam izgubita.

Živin FR Trail v velikosti Small ima prav tako 18 litrov volumna, večji M/L z daljšim hrbtiščem pa dva litra več. Vsi trije spadajo v sredino pestre Evocove palete, ki se pri kolesarskih nahrbtnikih začne s skromnima dvema in konča pri bogatih tridesetih litrih. Za enodnevno poletno turo je to več kot dovolj, pozimi pa moram vsebino bolj skrbno zložiti.

Vsi trije nahrbtniki imajo štiri zunanje žepe. Na levem in desnjem boku sta dva manjša, zgoraj je oblazinjen žep za očala ali telefon, pod njim pa velik "tehnični žep". V njem so pripravljeni všitki za tlačilko, orodje, rezervo, čokoladice in še kakšno drobnarijo.



Dostop v trebuh nahrbtnika je enostaven, saj gre zadrga od dna nahrbtnika čez vrh in na drugi strani spet do dna. Ne glede na barvo zunanjosti je notranjost v beli barvi, kar neverjetno olajša brskanje po njem. Majhen našitek nam ponuja možnost, da nanj napišemo svoje osnovne podatke in telefonsko številko za nujne primere. Zraven so natisnjena osnovna navodila za primer nesreče.

No, za popoln dostop v FR Trail je potrebno odpeti še zaponki kompresijskih trakov, ki sta hkrati namenjena vpetju FF čelade. Že ime tega nahrbtnika pove, da je namenjen drugačni vožnji, zato ima v hrbtnem delu odstranljiv ščitnik hrbtenice.

Tudi trak, ki fiksira nahrbtnik okrog pasu, je močnejši. Dejansko gre za dvojno zapenjanje, saj pas najprej zapnemo z velcro trakom, potem pa še s platično zaponko. In prav pri velcro traku so naredili napako. Namesto, da bi grobi del gledal ven, je obrnjen navznoter in se zlahka zažre v našo majico.

Škoda, da pri izdelavi niso pomislili na to, a nerodnost lahko popravijo. Druga pomankljivost je ta, da pri nahrbtniku CC ne dobimo dežne prevleke. Ostala dva jo imata, CC pa ob dežju preverjeno hitro spusti vodo v notranjost. Stage in FR Trail imata v dnu skrita trakova za pritrditev ščitnikov, žal pa je vsem trem potrebno dokupiti meh za pijačo.



Kolk se znuca?

Stari CC se po treh letih in pol redne uporabe še vedno dobro drži. Črna barva se počasi obrača v sivo in hrbtišče bo v ledvenem delu, kjer najbolj trpi, počasi zacvetelo, vse drugo pa je še vedno tako, kot mora biti.

Zadrge se odpirajo in zapirajo brez težav, material se ni raztrgal ali razplastil in všite elastike še vedno držijo. Če bosta tako zdržala tudi mlajša brata, sta tudi onadva vredna svojega denarja.

V Evoc nahrbtnik so se najprej zaljubile moje oči. A samo všečnost ni dovolj. Bolj so pomembni uporabnost in udobje ter kvalitetna izdelava in vzdržljivost. Evoc mi res sede.

Foto Matej Hartman

Z uporabo strani mtb.si soglašate z uporabo piškotkov. - Podrobnosti.