Kljub temu, da se tekmovalno ukvarjam z dirkanjem v krosu že od leta 2008, se do nedavnega še nikoli nisem načrtno vozil po gorskokolesarskem parku. Ker sva se s prijateljem Jernejem že dolgo pogovarjala, da greva enkrat skupaj, se je vleklo in vleklo, v glavnem zaradi drugih obveznosti (šola, treningi, občasna lenoba...).

Park, izbira kolesa

Odločila sva se da obiščeva park na Krvavcu, kjer so letos odprli tudi eno lažjo progo, imenovano Muci trail. Ker si ne lastim polnovzmetenega kolesa, sem se odločil, da grem tja kar s svojim tekmovalnim kolesom za kros, ki sem ga na srečo pred kratkim nagradil s potopno sedežno oporo.

Ker sem vedel, da je Jernej boljši na spustih, prav tako pa ima enduro kolo, je bil obisk prava priložnost, da pridobim nekaj znanja za boljšo vožnjo navzdol. Tekmovalci v krosu smo načeloma bolj usmerjeni na izboljšanje svoje vzdržljivosti, kot da gradimo na tehniki. To je tudi razlog, da imamo v tem segmentu še kar nekaj rezerve.

Vožnja

Spusta s Krvavca nisem vozil še nikoli, zato je bila prva vožnja namenjena spoznavanju proge oziroma terena. Kljub temu sem poizkusil slediti Jerneju, kolikor hitro se je dalo. V zgornjem delu, ki je lepo tekoč, mi je to uspevalo dokaj dobro, v spodnjem, kjer je na progi več kamenja in skal, pa sem imel s svojim le spredaj vzmetenim kolesom kar nekaj težav. Na koncu sva za spust porabila slabih 20 minut, z vmesnim postankom, ki je bil tudi balzam za razbolele roke na polovici spusta.

Naslednja vožnja je bila že nekoliko lažja, že zaradi grobega poznavanja terena. Ker je moral hitrejši člen dneva malo čez poldne odpreti svojo kolesarsko trgovino, sva se odločila, da greva zadnjo - tretjo vožnjo po drugem spustu (Rock ’n Flow). Ta je nekoliko težji ter v zgornjem delu bolj strm, zato me je na vsake toliko časa počakal.

Spodnji del je bolj v “flow “stilu, tako da sem do izraza prišel tudi jaz s svojo xc mašino. Uživancije ni pokvarila niti počena zračnica nekje na polovici. Furanje se je zaključilo z dobro voljo in obvezno gelatti regeneracijsko seanso.

Občutki

Kot sem že omenil, v parku nisem vozil še nikoli, zato niti nisem vedel, kaj pričakovati. Progi sta bila načeloma normalno vozni tudi s kolesom za kros, se pa razlika dela v času, potrebnem za spust.

Če si kroskantrijaš in se odpraviš v park, priporočam, da gre s teboj še nekdo, ki je na spustih hitrejši, saj boš tako najlažje dobil občutek za hitrost ter videl dobre in hitre linije.

Od enkratnega obiska verjetno ne boš osvojili veliko, lahko pa kar nekaj odneseš, če se tja odpraviš večkrat. Predvsem boš pridobil na samozavesti in spoznal meje kolesa, saj se na dirkah v krosu načeloma nikoli ne spuščaš na meji zmožnega.

Petra na njegovi športni poti podpirajo:

Z uporabo strani mtb.si soglašate z uporabo piškotkov. - Podrobnosti.