Četrtek je dan, ko nam Matej spiše kakšno luštno. In res piše luštno, pa še poučno za povrh!

Ampak! Vedno pride "ampak”! Četrtkova poučna Kolesar v fotelju se je dotaknila področja, ki ga sam poznam malenkost bolje od Mateja.

In ko se nekaj dotakne "tvojega" področja, vsaj jaz težko zlezem iz svoje kože, zato se v takšnem primeru oglasim. Tako se oglašam z repliko na Matejev članek.

Kolesarji smo si različni. In to zelo! Tukaj se še kako strinjam. Vendar smo vsi, tako profesionalci, kot čisti amaterji, oziroma občasni uporabniki rekvizita na dveh kolesih le ljudje. In ljudje smo si pod kožo zelo podobni. Dobro, okoli skeleta imamo različno količino mišic, maščobe in ostalega, pa vendar, podobni smo si.
Kljub temu nek recept, kako si optimalno nastaviti kolo, ne obstaja. So približki, boljši in slabši, pa vendar, samo približki.

Sedež, prvič

"Sedež in vse, kar je nižje" - vse kar jaz tukaj vidim, sta besedi "sedež” in "nižje". Zakaj? Sedež, kot najpomembnejši del kolesa - normalno, saj vendar sedimo!
Zato je kolesarjenje en najboljših športov - ker lahko sedimo! Ter nižje ... v večini primerov konkretno prenizko!

Sedež in konica le-tega nižje. Hm, veliko nas/jih to počne. Večina zato, ker sedež žuli. In sedež žuli tam, kjer smo moški, pa tudi ženske, precej občutljivi. Ampak sedež velikokrat žuli, ker je neprimeren. In neprimeren sedež je problem. Velik problem! Zato poišči pomoč in ne samo spuščati konice sedeža. Spuščena konica sedeža ne bo samo obremenila nog na ravnini, precej ti bo obremenila zgornji del trupa, predvsem ramenski del ter zapestja. Ker pa boš želeli preprečiti lezenje naprej, boš precej obremenjevali svoj križ. In verjemi, ni vredno, le primernejši sedež potrebuješ.

Višina sedeža se "na žalost" določa po pravilu pete in pri tem ostane. Na žalost je dodano samo zaradi besedne zveze “in pri tem ostane". Iztegnjena peta, oziroma tako nastavljena višina, v večini primerov pomeni prenizko postavljen sedež. To se odraža v tem, da veliko ljudi stoji narobe na pedalih (če niso vpeti v pedala), med obrati tiščijo pete proti tlom, iščejo pozicijo na pedalih oziroma na sedežu.



Sedež, drugič

Matej je napisal: "Noga ima največjo potisno moč tik pred popolnim iztegom." In ima prav. "S peto na pedalo" te največje potisne moči ne boš dobil. Zato svetujem,
da naj bo to le začetna nastavitev višine, nato pa išči svojo. Navzgor, seveda!

Prenizko nastavljen sedež ti bo povzročal bolečine na sprednji strani kolena. Pod pogačico, v predelih meniskusov in/ali na narastišču kvadricepsov nad kolenom.
Poleg tega boš v strmejših, zahtevnejših delih pogosto vstal s sedeža, ker te bodo kvadricepsi preveč pekli (kaj pomeni vstajanje, ne rabim razlagati, ali?).

Če je sedež previsok, bolečina za kolenom ni ravno pokazatelj. Prej kot to te bo motilo nagibanje na sedežu, vlečenje naprej in s tem tiščanje sedeža v občutljivi del telesa, bolečina ali moteče napetosti v kolku, oziroma boku. Bolečina za kolenom ima največkrat vzrok v relativno dobro odmerjeni višini sedeža, a hkrati preveč pomaknjenim sedežem nazaj. Ko je sedež preveč nazaj, ne gonimo več samo "navzdol", temveč tudi precej naprej. V kombinaciji s solidno višino sedeža se to odraža v bolečini za kolenom.



Trendi in smernice

Trend v gorskem kolesarstvu gre v krajše opore in širša krmila. In to je super! Do neke meje, seveda. Širina krmila in dolžina opore morata biti pogojena predvsem s tvojim stilom vožnje in še bolj s tvojimi telesnimi lastnostmi.

Če Janezu ustreza na "Rogovem MTB” 40 mm dolga opora in 800 mm široko krmilo, potem Franclu tudi.

Ne! Najverjetneje niti Janezu ni optimalna, ker za 800 mm široko krmilo moraš biti precej "deca"! Francla je pa "pol manj" skupaj in mu bo takšna kombinacija katastrofalna (zaradi širine krmila predvsem). Vendar se je bo nekako navadil, ker je Janez rekel, da to pa tako mora biti.

Ročice

Edine res pomembne so zavorne! Nastavi zavorne ročice. Le-te nastaviš na vse možne načine, ki ti jih nastavitev samih ročic omogoča. Prestavne ročice nastaviš potem, kolikor ti pač dopušča že nastavljeni položaj zavornih ročic.

Bike fitting

Hja, to ali nekaj v tem stilu delam sam in sicer 6 let. To počnem z veseljem. In glede na letošnji dogodek povezan s tem, sem en redkih pri nas, ki si širi obzorja.
Tema za drugič, pa vendar.

Redki so "fitterji", ki te bodo konkretno izprašali in premerili. V večini primerov boš na vprašanje "Zakaj pa mora to biti tako?" dobil odgovor: "Zato, ker jaz to tako počnem." In če je ti je to dobra utemeljitev, potem ok. Meni ni! In pripravljen sem se skregati tudi z "legendami kolesarstva". Sem pač človek, ki želi utemeljitev.

In to zahtevaj tudi ti! Vsaka poteza “fitterja” mora imeti svoje ozadje pogojeno z neko tvojo lastnostjo, omejitvijo, željo ...

Kvaliteten fitting ti ne bo vzel enega obiska za uro ali uro in pol. Kvaliteten fitting ti bo nudil precej več že med samim procesom, hkrati pa podporo v mesecih po prvi nastavitvi oziroma še dlje.



Kaj je bistvo dobre nastavitve?

Bistvo dobre nastavitve kolesa je, da sediš udobno, prijetno, hkrati pa porabiš čim manj energije za čim večji izkoristek. In če to želiš, moraš uporabljati tem večje število različnih mišic.

Predvsem mišic v tvojih nogah. In od tu se lahko vrnem in povem, zakaj velikokrat tiščiš pete proti tlom, oziroma nekateri to celo učijo. Zato, da aktiviraš "mišice zadnjega dela nog", te dosti kolesarjem stagnirajo med samim obratom, saj jim predvsem ne “štima” višina sedeža!

Gorski kolesarji imamo srečo, da tudi če vozimo vpeti, imajo naši blokeji toliko zračnosti, da lahko precej dinamično spreminjamo pozicijo in se to veliko kasneje in ne tako potencirano odraža v težavah, ki nam jih povzročajo ne-optimalno postavljeni blokeji, sedež in krmilo. Pri cestnem kolesu pa tovrstne napake hitro postanejo problem.

Težava pri občasnih kolesarjih nastane hitreje kot pri profesionalcih. Zakaj? Ker imajo profesionalci kolo toliko bolje nastavljeno? Ne. Si pa upam trditi, da predvsem zato, ker imajo profesionalci toliko bolj natrenirano telo. Natrenirano telo pa lahko počne veliko več kot telo "kolesarja iz fotelja", ki slučajno zaide na kolo.



Kolo profesionalca proti kolesu rekreativca

In tukaj se obregnem še ob izjavo, da je kolo profesionalca nastavljeno precej drugače kot kolo rekreativca. Ja, je, ampak to ni vredu - enega od razlogov sem napisal malo prej.

Razlike so dejansko precej majhne, oziroma zanemarljive. Če si lahko pri profesionalcu privoščimo drastične spremembe predvsem zaradi natreniranosti telesa in bo le-te kaj kmalu njegovo telo ”vzelo za svoje”, moramo biti pri rekreativcu malenkost bolj previdni, sploh pri ekstremih, hkrati pa se moramo mi in on zavedati, da dober ”fitter” ne bo ničesar delal v njegovo škodo. Na stranki je le, da nas posluša, nam zaupa in upošteva naše nasvete, čeprav njegova glava in telo velikokrat želita drugače.

In če tisti, ki kolo nastavlja, upošteva telesne lastnosti vsakega posameznika in ne dela le po naučenem vzorcu, imata na koncu oba, tako profesionalec kakor “kolesar iz fotelja”, precej podobno pozicijo pri podobnih telesnih lastnostih. To mi lahko verjamete.

Fotografije so iz facebook arhiva Body Geometry Fit Celje.

Preberi še:
Kolesar v fotelju

Z uporabo strani mtb.si soglašate z uporabo piškotkov. - Podrobnosti.