Bosna je čisti hardcore. To občutiš že na meji, ko te po uri čakanja neprijazen carinik potegne iz vrste in napove natančen pregled. Drugega je zanimalo le, če sta bicikla na prtljažniku moja in če sta to profesionalni kolesi. Seveda sta … in smo opravili!

V Bosno me je povabil Ozren, da mi pokaže najlepše, kar gorskim kolesarjem nudijo njihova staro nagubana gorstva. Dogovorila sva se za konec oktobra. Vreme je bilo idealno, slabše je bilo moje zdravje. Čeprav sem še dan prej imel vročino, sem v četrtek popoldne na prtljažnik naložil Kono in fetbajk, v kombi vrgel torbo s cunjami in termovko čaja, garminu določil smer Banja Luka in šel na pot.


Vlašić


Z Ozrenom sva se dobila zjutraj pred kafano, skočila v trgovino in zajtrk jedla med vožnjo do smučišča Vlašić. Tam pa…nekaj novih in precej starih, zapuščenih objektov. Kup vikend kučic, stisnjenih v breg. Vsaj polovica jih je naprodaj. Nikoli dokončana smučarska skakalnica, naokrog pa postarane žičnice. A ko pade sneg, vse skupaj oživi in pokaže drugačno podobo. Kot da bi to že nekje videl.

Ko sva na Babanovcu zajahala kolesi, sta bila gozdna meja in megleni pokrov že pod nama. Položna makadamska pot čez oble bosanske hribe se je kopala v poznojesenskem soncu. Prehitel naju je konvoj Unproforjevih toyot. Pred lovsko kočo so na kol natikali jagnje. Do večera ga bodo smodili nad žerjavico. Malo naprej je najvišji bosanski izvir. Na 1800 metrih sva pila čudežno vodo in gledala megleno morje pod seboj.

1943 m visok vrh Paljenika je bil od močnega ivja ves bel. Tam so čakale toyote. Deminerji so čistili minsko polje pod TV oddajnikom. Naju pa je čakala lepša naloga. Zaradi nje sva prišla sem gor. Komaj vidna sled po travnatih pobočjih nama je pokazala 1000 višincev fantastičnega spusta. Česa takega doma ne najdeš!


Vranica


Še istega dne se je začela druga epizoda. Iskala sva vasico Has pod mogočnim pogorjem Vranice. Tam živijo Smajo, njegova žena Kasema in sine Mujo. Njihova hiša ima elektriko za tri žarnice in televizor. Sosed, gastarbajter v Švici, si je zraven postavil zlato palačo. Drugi sosed, ki je vesel službe v mariborskem TAM-u, palače še nima. Smajo fura neregistriranega Golfa II. Seveda ni edini brez tablic. Pravi, da policaji to razumejo in tolerirajo. Kot otrok se je razveselil šopa plastičnih vezic iz moje škatle z orodjem. Še bolj vesel je bil mali Mujo, ko sem popravil njegovo nevozno kolo. Hvaležna Kasema nam je za kosilo pripravila pasulj, pito krompirušo in spekla svež kruh.


Smajo na planini pase ovce in pod Rosinjem je postavil majhno pastirsko kočo. Kombi je komaj zmogel do nje, a zvečer smo se znašli pred muslimanskimi jaslicami. Sonce je zahajalo, iz dimnika se je kadilo, na planino je legla mrzla noč, mi pa smo na toplem kuhali čaj iz planinskih rož, jedli Kasemin kruh, mlad ovčji sir in baklave Ozrenove mame. Zjutraj je prišel še Fikret in po stari rimski transportni poti smo krenili čez Vranico. Pred leti so jo popravljali z bagri, od takrat ni več rimska, je le še pot.

Spet nad gozdno mejo, ves čas na soncu in nekaj celo po snegu. Masiv Vranice me je navdušil. Na visoki nadmorski višini se nizajo hribčki, kuclji, grebeni, kotanje in doline, vsi in vse povezani s kolovozi ali tekočimi stezicami. Prostrana pobočja se nastavljajo soncu in ponujajo enkratne razglede. In tisti mir, ki ga drugje tako težko najdeš. Pravi gorskokolesarski raj! Ali pa harem ;-). Vračali smo se po grebenih nad potjo. Pod nami se je svetil biser, Prokoško jezero, pred nami pa najvišji vrh, 2112 m visoki Nadkrstac. In vse smo brez težav dosegli s kolesi.


Banja Luka


Bosna je po vojni razdeljena med Bošnjake, Srbe in Hrvate. Tragični večnacionalni kotel bogastva in bede, novega in starega, Srbov, Hrvatov in Muslimanov. Banja Luka je drugo največje mesto in pripada Republiki Srbski. Tretji dan je bil namenjen njej. Zakrožila sva po hribih nad mestom, prečkala reko Vrbas, skočila še na Tresnik, s kolesi oskrunila partizanski spomenik in se po lepih gozdnih singlah pripeljala v mesto na porcijo čevapov.

Za slovo mi je Ozren dal še eno škatlo maminih baklav. Na tržnici mi je posodil nekaj konvertibilnih mark za kajmak in mladi sir. Pozabil sem mu jih vrniti, zato moram nujno nazaj. Pa ne samo zato. Vranica kliče! Greš zraven?

Z uporabo strani mtb.si soglašate z uporabo piškotkov. - Podrobnosti.