Avstrijci so ga poimenovali kar Bike Circus. Saalbach, Hinterglemm in Leogang so velika cirkuška arena, v kateri si lahko gledalec, še raje pa artist. Pred leti nas je sem gor prvič spravil Jaka. Najprej je želel od blizu videti Adidas Slopestyle v Saalbachu, potem sta ga zanimala 26 Trix in WhiteStyle v Leogangu, mene pa je v Hinterglemm zvabil maraton na World MTB Games.


Če si ljubitelj kolesarskih parkov, se ti smeji do ušes in naprej. Vsak kraj ima svoj park, pa ne le enega, celo več, in ponujenih linij za spuste skoraj ne moreš prešteti. Če bi jih rad povezal v lep krog, si kupi karto za Big 5 Bike Challenge. S petimi gondolami boš osvojil pet vrhov nad Saalbachom, Hintrerglemmom in Leogangom ter z njih opravil pet epskih spustov. Pri tem boš sam prebrcal le 500 metrov vzponov. Če si ata, ki je pripeljal mulca furat v parke, mu lahko delaš družbo ali pa medtem kolesariš po okoliških hribih. Že res, da je v nekaterih gorskokolesarskih mekah več pravih enoslednic, a zagotovo boš užival na gozdnih poteh, ki se vijejo čez smučišča.

Splača se jih prevoziti, verjemi. Travnata pobočja se nastavljajo soncu, s klanca se čez dolino odpirajo lepi pogledi na sosednje vrhove in vsake toliko ti pride nasproti vesela planinska koča. Če te nasmejane kelnarice prevečkrat zvabijo k sebi, ne boš samo napojen, ampak tudi dobro osušen. Še ena čudna sorta se pase po teh hribih. Medtem ko boš sopihal v breg, te bo elegantno prehitela babica na kolesu. Prav nič ti ne bo jasno, dokler med njenimi nogami ne boš opazil elektromotorja. Tile hribi so idealni za e-kolesa in še nikjer jih nisem srečal toliko kot prav tu. Ker baterije v klanec hitro omagajo, se v vsaki koči najde polnilna postaja.


Včasih za pot tja gor namesto avtoceste izberemo avtovlak. Od Mallnitza do Bocksteina vozi 12 minut, a časovno in stroškovno sta obe poti približno enaki. Je pa vlak simpatična popestritev. Avto na tovornem in mi v potniškem vagonu hitimo skozi tunel pod Ankoglom. Takrat je čas, da odpremo vrečko Mozartovih kroglic. Brez njih se na vlak ne gre, saj so vstopnica v Salzburgerland. Hotelov in zasebnih sob je dovolj, spanja v avtih, ki je mnogim kolesarjem tako ljubo, pa tudi (zaenkrat) ne preganjajo. Še najbolje imajo to urejeno v Leogangu. Na parkirišču pod gondolo lahko uradno prespiš za manj kot 10 evrov. V paketu dobiš še kontejner s straniščem in tušem.

Saalbach in Hinterglemm sta velika turistična kraja in ko razjahaš s kolesa, se lahko zapodiš še v športne trgovine. Leogang je manjši, pod gondolo ima kolesarsko trgovino, a po dober sladoled si moral še nedolgo nazaj prav do Saafeldna. Ima pa Leogang resen dirt park in več kolesarskih prireditev kot bratca v sosednji dolini. Aja, Saalbach in Hinterglemm sta v prvi dolini za Zell am Seejem, Leogang v naslednji. Z avtom jih loči dobrih 30 km, s kolesom (ali žičnico) le skok čez hrib.




Gorski kolesarji se pogosto pritožujemo čez slovensko zakonodajo. A so Avstrijci v povprečju še na slabšem. Gozdovi so tam zasebna last. Pohodništvo je v njih dovoljeno, kolesarjenje pa pogosto ne. Niti po navadnih makadamskih poteh. Zakaj? Če lastnik dovoli vožnjo kolesarjem, mora po zakonu za pot tudi skrbeti in odgovarja za dogodke na njej. Seveda večini to ni v interesu. Turistična območja težavo rešujejo tako, da lastnikom gozdov za urejanje poti plačujejo določen znesek.

Ponavadi se v člankih malo šalim, tokrat pa bom dodal še eno opozorilo. V Leogangu so pred DH tekmo fantje servisirali svoja kolesa. Zraven so počeli še marsikaj. Nenadoma je eden od njih zakričal. Med vrtenjem mu je zavorni disk odsekal kazalec na levi roki!


Valček je hiter ples v tričetrtinskem taktu, sestavljen iz dveh korakov in poskoka. Dvakrat zagoniš in enkrat skočiš, to je tudi najboljši ritem za jodlarski mtb cirkus. Pa ne pozabi na Mozartove kroglice! Potreboval jih boš že to zimo. 29. januarja gremo v Leogang na White Style 2016. Saj greš z nami, kajne?

Z uporabo strani mtb.si soglašate z uporabo piškotkov. - Podrobnosti.