Vsa zahvala gre Napoleonu. Pred dobrimi 200 leti je majhni vasici visoko v hribih podelil status avtonomnosti in jo s tem obdržal pri življenju. Vaščani so postali uspešni trgovci, na skrivaj pa še spretni tihotapci.

Livigno je zares zaživel pred 50 leti, ko so zgradili tunel proti Zernezu in ga tako tudi pozimi povezali z ostalim svetom. Na pobočja okrog mesta so postavili smučarske žičnice in skupaj s statusom prostocarinske cone je hitro postal zanimiva turistična točka. Obilica snega in lepi smučarski tereni so jim pozimi napolnili hotele, poleti pa so bili odvisni le od pohodnikov in tistih, ki so za dan ali dva prišli po nakupih. Potem so stare tihotapske poti ponudili gorskim kolesarjem. Enkratna pokrajina in mehke steze, speljane nad gozdno mejo, so jih takoj navdušile. Leta 2004 so zgradili bikepark Mottolino, 2005 organizirali svetovno gorskokolesarsko prvenstvo in pot je bila začrtana. Livigno je postal eden največjih gorskokolesarskih centrov v Evropi. Pa tudi najvišjih, saj kolesariš na višini med 2.000 in 3.000 metri nad morjem.


Z nasmeškom navzgor po neskončnih enoslednicah

Ali še kaj manjka?

Saj ne vedo, kaj bi sploh še lahko naredili! Tak je bil prijateljev komentar, ko sva se s kolesi vzpenjala ob novonastajajočem “flow trailu” proti Carosellu 3000. A prebivalci Livigna so iznajdljivi in ni se bati, da bi jim prav kmalu zmanjkalo idej.

Lepa narava in stare nadelane poti seveda še niso zagotovilo za poslovni uspeh. Zanj se je treba truditi in v Livignu to dobro vedo. Poti so dobro označene. Povsod so na voljo turistični zemljevidi. Organizirano imajo šolo in vodnike gorskega kolesarjenja. Na avtobusih so prtljažniki za kolesa. Vse poletje so na kolesarskih poteh ekipe delavcev, ki popravljajo in vzdržujejo od vode in kolesarjev poškodovane steze. Kmetije ob njih poleg vode in piva ponujajo tudi lastne domače izdelke. V dolini so kolesarski hoteli, apartmaji in kampi. Dobro založene kolesarske trgovine ponujajo tudi hiter in kvaliteten servis. Za samopomoč so postavljena kolesarska stojala z Uniorjevim orodjem. Seveda so poskrbeli tudi za družine. Kilometri asfaltiranih kolesarskih poti, kjer se lahko brez strahu podijo otroci, postajališča s klopcami in igrali, stranišča in tekoča voda, adrenalinski park in jahanje omogočajo zabavo tistim, ki se ne podijo po hribih.


Red, čistoča in urejene poti! To je njihovo glavno vodilo.

Skrb in obnova

Prav letos so temeljito obnovili veliko kolesarskih poti. Mnoge steze so razširili, odstranili moteče skale in zmehčali podlago. Zdaj se povsod z lahkoto srečata dva kolesarja ali kolesar in pešec. Morda se bo kdo pritožil, da so sedaj preveč tekoče, a v Livignu morajo poskrbeti za vse kolesarje. Za tiste, bolj zahtevne, je seveda ostalo še dovolj prvobitnih stezic. Spustaško usmerjen bikepark Mottolino ostaja tak, kot je bil. Linije so znane. V izteku je še vedno velika zračna blazina, pod gondolo brezplačni tuši, le pivo na vrhu so podražili za en evro. Visoko prečenje od Mottolina proti Val Delle Mine je dobilo oznako e-kolesa. Hm, za večino e-kolesarjev se mi zdi prezahtevno.



Veliko sprememb je na nasprotnem bregu, pod Carosellom 3000. Tja vabijo uživaške spustaše. Lani so tam odprli prvi “flow trail”, pred mesecem dodali še enega, nadelali prečne povezovalne poti, pravkar pa gradijo nov, še deljši “flow”. Ta bo odprt naslednje leto, ker bodo prej obnovili še gondolo na Carosello. Jasno, da se gor lahko spraviš tudi s kolesom, le tistih strmih 1000 višincev te ne sme prestrašiti.


Pot v kolesarska nebesa

Tekmovanja

Livigno ima rad kolesarska tekmovanja. Sami sicer ne organizirajo več maratona La Pedaleda, lepega kroga čez okoliške prelaze in doline. Pomagajo pa pri organizaciji Alta Valtelina Bike maratona, švicarskega Nacional park maratona in tradicionalno gostijo udeležence Transalpa. Letos je tam 19. julija cilj tretje in naslednji dan štart četrte etape. Letos jeseni pa tu ne bomo videli 9 slopestyle vitezov, saj so njihove objekte pod prelazom Eira podrli.


Nekaj novega se obeta. Kaj bo nastalo? Pump track? Morda nova slopestyle proga? Hm, pustimo se presenetiti!

Dobre prakse in bolj oddaljeni sosedje

Livigno ni majhen organizator, Livigno je cela organizacija. Seveda ima posameznike, ki so gonilna sila razvoja. A sledi jim vse mesto, saj se zavedajo, da imajo korist prav vsi. Tudi kolesarji, čeprav morajo zato plačevati dražji sladoled in pivo. Še dobro, da je nafta poceni. Trenutno stane liter 77 centov.

Slovenci imamo dovolj možnosti, da se učimo iz dobrih praks sosedov. Lani je v Goriških Brdih na konferenci o kolesarskem turizmu Bimobilis predaval Fabio Giacomelli. Fabio je lastnik verige prestižnih hotelov v Livignu. Nekateri so posebej prilagojeni kolesarskim gostom. Povedal je veliko zanimivega, pa ne le o hotelirstvu. Upam, da so ga slišala prava ušesa!

Foto Matej Hartman, MahMTB

Preberi še:
Škandal v Livignu

Z uporabo strani mtb.si soglašate z uporabo piškotkov. - Podrobnosti.