Ne zgodi se pogosto, da spiš v dvorcu iz 16. stoletja. Takrat so Frankopani zložili prve kamne gradu Stara Sušica. Turki ga v neprehodnih gozdovih Gorskega kotarja niso našli, Harry Potter je v njem drgnil šolske klopi, nam pa je bil domovanje za tridnevno simpatično bicikliranje med Kolpo, Vrbovsko, Lokvarskim jezerom in Delnicami.

Najdaljši in polnjen z malinami

Mirela in Bojan iz turistične agencije Promotiv sta letos pripravila že šesto "biciklijado" Gorski kotar Bike Tour. Tri celodnevne ture med seboj povežejo kulturne in naravne znamenitosti Gorskega kotarja. Kolesarjenje praviloma tehnično ni zahtevno, tempo je uživaški, za popestritev vsake etape pa poskrbi kratek Strava odsek, ki na koncu vseeno določi kraljico in kralja Gorski kotar Bike Tura. Za okrepčevalnice poskrbijo domačini, ki predstavijo in v poskušino ponudijo domače pridelke in izdelke. Letos smo bili deležni celo najdaljšega malinovega štrudlja na svetu!


Gor in dol, pa čez Ravno Goro

Makadamske ture merijo med 50 in 60 kilometri v dolžino in dobrega tisočaka v višino. V petek zjutraj je nebo z rahlim pršenjem blagoslovilo štiri Tmince, dva Američana, dva Italijana in za tri nogometne ekipe Hrvatov. Potem je šlo samo še na bolje, tja do Kolpe in skoraj čez vrh Okrugljeka nazaj v Vrbovsko. V soboto je hrvaško moštvo dobilo okrepitve in skozi Ravno Goro (čakaj malo, kako je lahko gora ravna?) smo šli do skoraj najvišjega hrvaškega slapu.

Najvišjega imajo seveda na Plitvicah, drugi pa je Zeleni vir v Gorskem kotarju. Njegov curek, ki napaja potok Curak, tokrat ni preveč izdatno curil, zato pa je bila 70 metrov visoka tančica razpršenih kapljic toliko lepša.


Na fuzbal me pust

V nedeljo je večjo zgago kot dež delal hrvaški nogomet. Eni so šli že po zajtrku domov, da slučajno ne bi zamudili tekme vseh tekem. Drugi so bili zadovoljni, da smo zaradi dežja skrajšali zadnjo turo in bodo lahko še ujeli nogomet. Tretjim je bilo vseeno in bi radi le kolesarili, pa čeprav v dežju. Dobili smo vse: dež, sonce, maline, borovnice in borovničevec, bili smo mokri in suhi, a nikoli lačni. Krog ob Lokvarskem jezeru je odpadel, zato pa smo zavili v filmsko mesto Roswell. Winnetou in Old Shatterhand sta ga že davno zapustila, kulise pa, kot kaže, tudi ne bodo več dolgo zdržale. Potem je bil važen samo še nogomet.



Ko rit ostane suha

Že več kot leto bo tega, ko sem v ASA Naklo dobil kratke dežne hlače Ziener. Že nekajkrat sem jih vzel na turo, pa ni deževalo. Parkrat sem jih pustil doma in bil pošteno moker. To nedeljo pa so bile pri roki (v nahrbtniku) in ... saj poznamo tisto reklamo o Pumpars plenicah in zadovoljnem dojenčku s suho ritko. Ja, kljub čmokanju v čevljih je rit ostala suha in občutek je bil prekleto dober. Tako dober kot občutek po tridnevnem druženju z udeleženci Gorski kotar bike ture 2018! Bojan, bomo naslednje leto spali pri Bradavičarki?

Foto in video Matej Hartman

Z uporabo strani mtb.si soglašate z uporabo piškotkov. - Podrobnosti.