Iskanje ekstremov v fotografiji, na tehničnem področju ter na splošno v življenju je moja “poklicna deformacija”. Vedno hitreje, lepše, novejše, drugače … je moj vsakdanjik.

Verjetno se je to izoblikovalo, ko sem se kot dijak četrtega letnika odločil, da je obiskovanje matematike čista potrata časa.

A ker se šolskega sistema ne da prelisičiti, sem se moral odvode in integrale naučiti sam. In tu tiči moj matematični pogled na življenje in svet. Funkcija, pa naj bo to funkcija življenja, se odloča v ekstremih. Nižje kot padeš, višje kot se pobereš, več zanimivih zgodb imaš za povedati in več življenjskih izkušenj je za teboj.

Če je življenje konstantno … matematika pravi, da je odvod konstante NIČ! Urejeno življenje pomeni nič zgodbic ;)

Življenje je bitje srca, pa-bam, pa-bam. Ko je piiiiiiiiii – ravna konstantna črta, je konec – the end.

Z leti konstantnost pride, a je sem in tja potrebno v življenje vnesti nemir in kontraste, da lahko srce bije svoj ritem.

Nemir -> Islandija

Letos je bil ta nemir pri meni Islandija s kolesom. Trije dnevi divjine, brez telefonskega signala, zgolj kolo, narava, moje misli in še enajst približno isto mislečih kolesarjev iz celega sveta.

Narava Islandije je polna kontrastov, drug planet. Tako mlada, lepa, nedolžna in hkrati kruta, neizprosna, nepredvidljiva. Nemir - avantura.

Na Islandijo sem odrinil v začetku julija, ko je bilo pri nas prijetnih 30. Po štirih urah leta sem pristal v dežju, vsega 10 C in s sunki vetra tja do 45 km/h ali več. “Fuck!” Nisem si mislil, da bo volnena kapa prvo, kar bom iskal po svoji prtljagi. Skoraj eno uro dolg transport z letališča v glavno mesto Reykjavik ni obetal bog ve kaj.

K sreči je bila to edina “slaba” ura dopusta. Vse pozitivno se je začelo že v hostlu KEX. Ga priporočam. Hostel KEX je rahlo boemski, staro & mlado, različne nacije. Njihova pivnica je poznana po domačem pivu in je zelo priljubljena pri domačinih.

Zagotovo ste slišali, da je Islandija draga dežela … kozarec piva stane 8,80 €. Čista islandska voda naredi pivo odlično. Pravi gurman ne bo ostal pri enem kozarcu! K* naj gleda stroške, pivo je zares vredno greha. Hrana v hostlu je perfektna. Na meniju so ribe in jagnetina. Zelenjava je domača, vzgojena v ogrevanih rastlinjakih.

Prvi dan je bil poleg sestavljanja kolesa posvečen iskanju dolgih hlač, ki so pomotoma ostale doma. Pri 10 stopinjah so nujna oprema. Ob precej tanjši denarnici in z novimi hlačami sem spoznal Reykjavik po dolgem in počez. Po velikosti je podoben Ljubljani. Je varno, mirno mesto … in obišče ga ogromno turistov. Preproste stavbe in hiške. Estetsko, z odbitimi grafiti … noro.

Bike trip – dan 1

Zgodnji jutranji zbor v prostorih Icebike Adventures, obvezna kava in prve besede z ostalimi udeleženci - štirje Američani, dva Britanca, Avstralec, Islandec ter Slovenec v ekipi. Čim smo kolesa naložili na terenska vozila, je sledila triurna vožnja v Landmannalauger. Čeprav je bila tridnevna vremenska napoved katastrofalna, je kot kaže naša dobra volja iz megle in dežja pričarala sonce. Težko je najti besede, da bi opisal naravo, ki se na poti skoraj vsakih 10 minut spremeni. 

David, naš vodič, je že v prvi klanec tako navil pedale, da sem se pošteno “usral”, ali bom tridnevni podvig preživel. Pravzaprav je bila selitev v disco grupo v prvem dnevu najboljša odločitev. Dnevni cilj disco grupe je postal Ljo’tipollura, prevedeno v “Grda luža”. Ta Grda luža je jezero v vulkanskem kraterju in je kraj z zelo fotogeničnimi kontrasti.

Prvi dan smo bili na kolesu cca 4 ure. Veter, 10 C in sem bil premražen. A islandska narava ima rešitev, to so vroči vrelci. Če obiščeš Islandijo, so kopalke obvezen kos prtljage. Namakanje v potoku, ki ima 35 C, je bilo po vsaki furi božansko. Za večerjo je bila jagnetina na žaru, pivo in čvek o tem in onem. Fenomenalno.

Bike trip - dan 2

Drugi dan nas je čakalo prečkanje hribovja Rhyolite. Prekrasni razgledi, vožnja po močvirju, prečkanje potokov, snega. Vožnja po rumeni, rdeči, črni, sivi podlagi. Trava, mah, zemlja. Od vzponov, kjer je šlo na pedale, do vzponov, ko sem kolo porival ali nosil. Spusti so kot iz kataloga. Od dežja, megle, sonca, vetra … vse se je spreminjalo vsakih 5 minut.

Na tej etapi je čas kot enota zame izginil. Zgolj jaz, ekipa in dobra volja. Ocenjujem, da smo potrebovali cca 6 do 8 ur. Poleti so dnevi na Islandiji dolgi, okoli 11. ure zvečer je še tako svetlo, kot pri nas ob sedmih. Mogoče sem tudi zaradi tega popolnoma izgubil občutek za čas.

Ker je bil dan dolg, nam je ostalo še dovolj časa za lovljenje rib. Rezultat lovljenja rib med ZDA in Veliko Britanijo je bil nič proti pet. Kasneje smo ugotovili, da je bila to edina zmaga Britancev tisti dan. Kako uro kasneje so v nogometu izgubili proti Hrvatom.
 

Bike trip – dan 3

Premik proti slapovom Haifoss. Slapovi Haifoss so visoki 122 m. Na zeleni podlagi je bil naš start, kolesarjenje smo nadaljevali vzdolž reke Fassa. Pot nas je vodila malce gor, malce dol. Izguba občutka za čas se je nadaljevala. Povsod prelepi razgledi. Po furci tradicionalno kopanje. In nato bridko spoznanje, da je avanture konec.

Pod črto

Islandija je petkrat večja od Slovenije in premore le toliko prebivalcev kot Ljubljana. Širna prostranstva, nora narava … idealni kraj za spočiti dušo in oči.


Tridnevna avantura je kot pesem Gin og Greip (gin in grozdje) islandske skupine Boogie Trouble. Živahen ritem, pozitivnost, enostavnost … to je Islandija.

Islandija je bila zame prvič, a ne zadnjič!

icebikeadventures.com

www.kexhostel.is

Z uporabo strani mtb.si soglašate z uporabo piškotkov. - Podrobnosti.