Zgodnje jutro ob koncu septembra. Zajtrk, pametna izbira oblačil, kava … nato pa štirideseterica čudakov na makadamskih, ciklokros in gorskih kolesih na cesti pred eno najbolj “zabačenih” gostiln v Sloveniji - a zasluženo odlično obiskano. Štirideseterica cestnih, gorskih, kurirskih … kolesarjev pač. Mašun, sobota 22. september 2018.

Ker me makadamsko kolesarjenje kar veseli in sem si kupil celo namensko kolo (morda izraz “namensko” ni na mestu, saj je uporabno za marsikaj), sem se veselil letošnjega osrednjega dogodka makadamske scene. Dust Lust se je rojeval na trasah z izhodiščem iz Ljubljane. A fantje, ki so ga prirejali, so večinoma iz Pivke in okolice. Nedaleč od Knežaka, od koder se vije razpadajoča cesta do Mašuna. Tako razpadajoča, da je KK Postojna tu nehal prirejati dirko na čas s cestnimi kolesi. Kos Pici Bici je zdaj Adventure Front in je Dust Lust pravzaprav pripeljal domov.


Pisana druščina pred gostiščem Mašun, foto Brane Kline

Mašun in sosedje - medvedje

Mašun leži sredi gozdov, ki se na severu začenjajo z Javorniki in se tam za goro Snežnik ne meneč se za državno mejo nadaljujejo daleč v Hrvaško. “Neskončni” ali “največji v Evropi” sta kar dobra opisa za te gozdove, ki so tudi dom največje medvedje populacije v Evropi.


Težko najdeš kolesarja ... Foto Jaka Jaušovec

Tu smo zavrteli pedala, da bi spoznali le delček makadamskih poti na tem območju med Javorniki, Cerknico, Snežnikom in Ilirsko Bistrico. Mare, Klemen, Robi in druščina so imeli pravzaprav pri trasiranju le eno težavo - kako med vsemi temi cestami sploh izbrati tiste za 100 in 160-kilometrski trasi?

Iz prve roke lahko rečem, da so 100-km traso dobro sestavili. Tista 60 km daljša je imela še dodatni pentlji na Javornikih in proti Pivki. Asfalta je bilo malo več kot nič, madakami pa so bili razmeroma gladki, hitri. Tudi z malo ožjimi plašči je šlo. Naslednjega dne sem v družbi gostiteljev spoznal tudi nekaj tistih malce bolj zaraščenih gozdnih cest in osebno me ne bi čisto nič motilo, če bi bile vključene v avanturo.


Svetlobe ni bilo v izobilju za fotografiranje s telefonom med vožnjo, ugotavlja Brane Kline

Ne hitra, a za nekatere povsem suha “dirka”

Kljub lepim makadamom hitrosti tudi zaradi višinskih metrov vzponov (2000 na krajši trasi) povprečne hitrosti niso bile bliskovite. Povprečnih 20 km/h je bil kar dosežek.

Na koncu tudi od dežja ni bilo kdo ve kaj. Slaba vremenska napoved je število udeležencev prepolovila - namesto prijavljenih 85 nas je prišlo že v uvodu omenjenih 40. A so hitrejši dežju povsem ušli, nekaj jih je tiste pol urice dežja mirno prekolesarilo, drugi smo malo vedrili …


Vedriti pri gradu Snežnik ni tako strašno, foto Simon Špilar

Ob slabi napovedi so vestni prireditelji pripravili tudi možnost skrajšanja, 10 km dolgo bližnjico nazaj do Mašuna s križišča pri 50 km. Nekaj udeležencev jo je tudi izkoristilo.

Najbolj usekana četverica (po mojem štetju) se je podala na 160 km. Prekmurska dvojica je prikolesarila še po svetlem, italijanska pa v trdi temi in mrazu, slabo oblečena. Padec temperatur v popoldanskih urah je bil večja težava kot tistih nekaj kapelj dežja. Ampak to je makadamkanje z nekaj geni bikepackinga, tako da so bile na številnih kolesih opažene torbe z dovolj prostora za topla oblačila.



Niti medveda nisem videl. Dva udeleženca sta baje ga, sam sem se moral zadovoljiti s kupi medvedjih kakcev in z veverico.

Pa z razigranimi najhitrejšimi, ki so bili v cilju dve uri pred menoj in v tem času verjetno spili, kolikor so mogli. Kaj bi brez Wajducev, od amaterskih cestnih “profijev” do enduro dirkačev!?

Po-kolesarske dogodivščine gor ali dol. Dust Lust na Mašunu ni le nadaljevanje, je začetek nečesa novega s potenciali legendarnega. Že skoraj razlog, da si priskrbiš “namensko” kolo. Ali naslednjič prideš z gorskim, nihče te ne bo odgnal. Morda boš le najpočasnejši v skupini in te bo zato vesel medo.


Avtor v redkih trenutkih, ko je znakov civilizacije več kot le makadam pod gumami. Foto Brane Kline

Apres (After)

Je tudi tebe minulo soboto prestrašila vremenska napoved? Popravni izpit imaš to nedeljo, 30. septembra, ko se zgodi Apres Dust Lust. After po domače. Krajša trasa, skupinska fura, ki izpred gostišča Mašun krene ob 8. uri. Potem pa k Mitkotu po okrepčilo. Dogodek na Facebooku

Naslovna fotografija Jaka Jaušovec

adventure-front.com/dust-lust-2018

Preberi še
Dust Lust 2017, brez boja z uro
Pici Bici predstavlja: Dust Lust “The Movie”
Prašno poželenje ali grdi raček gre na stotko

Z uporabo strani mtb.si soglašate z uporabo piškotkov. - Podrobnosti.