Kolpa. Od Osilnice, mimo Kostela do Poljanske doline (Stari trg ob Kolpi). Desni breg je že sosedov in ga slabo poznam. Levi breg sem pa že dodobra raziskal. No, vsaj mislil sem tako, pa sem zadnja dva obiska našel nove trejle.
Lahko bi rekel, da ima mala Kolpska dolina vse, kar imajo velike. Reka je čista in kopalna v toplih dneh. (Peš)poti in stezic je veliko. Razgledi s sten nad Kolpo so nori (Loška stena). Hočete okno? Kuželjska stena ima naravnega. Slapovi? Po deževju se tudi ti najdejo. Rastje? Od bukev iz ledene dobe v pragozdu Krokar do sredozemske botanike, ki kaže na vpliv morja. Ob vasicah pa v jesenskem času poskušam stare sorte jabolk in hrušk (rabutam :) ). Živali? Od rib, jelenjadi in gamsov do modrasa in medveda ter krokarjev v zraku sem že videl.

Kaj pa zima? S Krokarja (1122 m n.v.) so na severno stran krasne strmine z redkim gozdom. Idealno za turno smučanje ob primerni snežni podlagi, kot je bila recimo letos v februarju.
Gostinska ponudba in prenočišča se tudi najdejo v dolini. A sem jih opazil le na skrajnih točkah, v Osilnici in Prelesju. No, vmes je še manjši kamp. Ga priporočam, je miren in ugoden. Pa verjetno bo ata že sam ponudil žganje iz bezga ali pa domači viski, drugače ga pa pobarajte ;). Nobenih težav pa nisem imel tudi, ko sem prenočil na bregu Kolpe ali pa na vrhu hriba v Strmi rebri. Obmejni policaji patruljirajo, tako da tudi za stvari ob avtu ne rabiš skrbeti. :)


Presenečen sem bil pa nad planinskimi domovi v teh koncih. Ni jih. Niti enega. Tako da se je na turo potrebno odpraviti primerno založen, saj tudi vode ni za dobiti na hribu. Izvir, potok, jezero, štirna … nula. Na hribu do sedaj nisem našel pitne vode.
Je pa mir. Tako na hribu, kot v dolini. Kar je glede na odročnost za pričakovati. Edino v začetku avgustu je na Strmi Rebri in v Osilnici divje. Ko se odvija KNK Longboard camp, na katerem se zberejo rajderji s celega sveta. Sicer so pa že leta 1966 opisali te konce kot “*gospodarsko nerazvito pokrajino” in zaključili z “*izseljevanja iz Poljanske doline torej ni mogoče ustaviti. Še tisti mladi Poljanci, ki bodo ostali doma, si bodo zagotovili primerne življenjske pogoje samo s temeljito preusmeritvijo svojega gospodarstva v smeri specializacije.”

Narava in stezice so pa ostale.


Potem pa je tu še bodeča žica. Kar nekaj dostopov do krasnih placov ob Kolpi je močno oteženih. Pa sem zgolj žalosten, da se domačini ne zganejo in zahtevajo odstranitve žice. Ker ta žica je norčevanje iz lokalcev. Zakaj? Ker že dve leti obiskujem Žumberak na Hrvaškem in mirno prehajam mejo na Gorjancih vse od Jugorja pa do Bregane. Pa tu seveda ni žice. Pa tudi žive duše ne srečam. Je žica ob Kolpi res potrebna?

* vir: zgs.zrc-sazu.si

Na Majhovem blogu
- nad Kolpo v letu 2014
- nad Kolpo v letu 2013

Z uporabo strani mtb.si soglašate z uporabo piškotkov. - Podrobnosti.