Naslednje leto Slovenci gostimo eno prav zanimivo gorskokolesarsko dirko. O njej smo se pogovarjali z Danijelom Kovačičem, gonilno silo singlspidaškega gorskega kolesarstva pri nas.

Dani je v svojem gorskokolesarskem svetu združil tri stvari - enoprestavništvo, titan in široke plašče. Sedaj želi z druščino poseči še nekoliko višje. Kam in zakaj, to nam je razkril v pogovoru na štiri oči.

Uroš: Dani, ne dolgo tega si se vrnil s svetovnega SS prvenstva na Japonskem. To je tvoje tretje svetovno prvenstvo, ki si se ga udeležil. Lahko nekaj stavkov o dogodku?
Dani: Res je. Italija, Aljaska (ZDA) in letos Japonska. Sem pa pred tem intenzivno spremljal dogajanje na Novi Zelandiji, Irskem in v Južnoafriški republiki … SSWC ima že 20-letno zgodovino, prah je dvignil že marsikje. Veliko udeležencev je stalnih. Lahko bi rekel, da gre za internacionalno "družino" ljubiteljev koles in kolesarjenja, ki SSWC izkoristimo za vsakoletno druženje in zabavo. SSWC je seveda veliko več kot dirka, gre predvsem za spoznavanje kulture dežele gostiteljice. To je to, kar singlespeed dirke ločuje od ostalih. Naslednje leto gremo v Avstralijo …

Slovenija po tvoji zaslugi, predvsem pa po tvojem prizadevanju in vztrajnosti naslednje leto gosti evropsko SS prvenstvo. Kako kaže?
Zasluge seveda niso samo moje. Verjetno je bil moj entuziazem res tisti, ki nas je spravil v boj za organizacijo, pa še to v začetku bolj za hec kot zares. Brez Uršule ne bi bilo nič, prav tako tudi brez ostalih slovenskih udeležencev SSWC/SSEC, ki so pomagali v boju: Katka, Šimen, Marko, Uroš, Boštjan, Amela … Ogromna podpora ostale ekipe je prav tako dobra popotnica! Prepričan sem, da bomo realizirali vrhunski dogodek, ki bo pomemben tudi za nadaljnji razvoj kolesarjenja v Sloveniji.

Spletna stran je narejena, lokacija potrjena. In kako je z ostalimi projekti?
Kobarid je odlična lokacija za tovrstno prireditev in celo mesto pričakuje dogodek. V veliko pomoč pri tem nam je ekipa Positive sporta, ki pomaga pri urejanju formalnosti. Tudi ostale stvari napredujejo, nekaj stvari mora ostati pa tudi presenečenje.

Kot slišimo in spremljamo, je zanimanja zelo veliko in gre tudi preko evropskih meja. Kako je s tem?
Vsa tujina vedno bolj prepoznava Slovenijo kot turistično destinacijo številka ena. Gorsko kolesarjenje in kolesarjenje nasploh predstavlja ogromen potencial, ki bi lahko privabil veliko odličnih gostov. Saj tu vsi vemo, da imamo morje, gore, prijazne ljudi, odlično hrano, itd – se pa premalo zavedamo, kako ta potencial izkoristit. Namen SSEC je med drugim tudi ta, da na kraju samem predstavimo ta potencial lokalnim skupnostim in da se končno zavemo, da na tem področju zamujamo. Zelo zamujamo. In končno tudi kaj ukrenemo. Mogoče pa bo nekaj 100 gostov z vseh celin dalo neko sporočilno vrednost?

Se pravi bo evropsko prvenstvo, ki bo gostilo tudi Američane, Japonce, celo Avstralce?
O tem v tem trenutku težko govorim na glas. Vsekakor pa smo povabili tudi prijatelje izven Evrope. Pričakovanja so visoka. Kot vemo, je singlespeed druščina povsod izredno zabavna, druži jo prepričanje v enostavnost brezprestavnosti in raziskovanje novih destinacij. Kaj jim lahko ponudimo v Sloveniji? Ogromno! Singlespeed skupnost ni skupnost nekih čudakov. Gre za izobražene in razgledane ljudi, ki živijo družinska življenja, poleg tega pa gojijo strast do kolesarjenja, spoznavanja novih krajev, druženja, kulinarike. Slovenija jim lahko ponudi ogromno!

V Sloveniji enoprestavniška kultura še ni zelo razvita. V tujini pa je zelo velika ne samo med gorskimi kolesarji ampak tudi med ciklokrosisti in novodobnimi grevlarji. Misliš, da se bo po dogodku več ljudi odločilo singlespeedati?
Upam. Gre enostavno za drugačno doživetje narave in kolesarjenja na sploh, in to želimo približati tudi slovenski kolesarski publiki. Težko je na kratko razložiti, zakaj v času sodobnih vzmetenj, vseh vrst prestav in ostalih tehnoloških čudežev voziti kolo iz jekla, s trdo vilico in brez prestav. Na kratko pa – v prvi vrsti gre za svobodo. Svobodo doživljanja narave, združitev telesa s kolesom v popolno celoto, neobremenjenost. In nenazadnje – vožnja takšnega kolesa je poleg užitka tudi odličen trening, tako kondicijski kot tudi v smislu izpopolnjevanja tehnike vožnje.

Organizacija zahteva veliko odrekanja, predvsem pa dela in misli na vsako podrobnost. Kako velika ekipa stoji za projektom?
V ožjo ekipo smo povabili vse, za katere vemo, da so blizu filozofiji singlespeeda. Preko 20 ljudi je kar impresivna številka. Na tem mestu pa lahko povabimo tudi ostale bralce, ki se prepoznajo v zgodbi, da se pridružijo organizacijskemu odboru.


Slovenska "reprezentanca" na SSEC14 na Irskem

Vemo, da facebook profil SSS Single Speed Slovenia, ki obstaja od odhoda na Severno Irsko lansko leto in je bil do spletne strani edino okno v svet, običajno poka po šivih tako po všečkih kot komentarjih, in to navkljub dejstvu, da nima deset in več tisoč oboževalcev. Kaj več o fb projektu?
FB je močan medij. Stran je bila odprta iz čistega entuziazma, malo za zabavo. Z namenom ohranjanja stikov s tujimi singlespeederji in deljenja lepih trenutkov na kolesu. Če uspemo s tem povečati nacionalno singlespeed skupnost, pa še toliko bolje.

Ko objavljate fotografije, so ljudje z vseh koncev sveta impresionirani nad lepotami Slovenij. Je to del marketinga, da jih pripravite, da se udeležijo evropskega prvenstva?
Ne. Stran je bila odprta iz čisto nekomercialnih namenov. Želimo, da tako tudi ostane.

Kot nam je vsem znano, fantje in dekleta, ki pridejo na ss dogodek po navadi ostanejo nekaj dni in tudi pridejo dosti prej. Se pravi dirko in druženje vklopijo v nekakšno raziskovanje destinacije?
Dirka sama je le češnja na vrhu torte. Ljudje pa pridejo na torto.

In če prav razumem, največkrat ostanejo kak teden, nekateri mnogo dlje. S tega vidika je takšen dogodek vsekakor zelo pomemben tudi za turizem? Oziroma za trženje turizma – morda kolesarskega?
To je vsekakor odlična priložnost za promocijo države, lokalne skupnosti in razvoj turističnega potenciala. Kolesarski turizem ni turizem prihodnosti, ampak sedanjosti. Zbudimo se že enkrat, uredimo zakonodajo in mu omogočimo razvoj!

Ko bo EP končano, bo na vrsti kandidatura za SP? Glede na to, da sta z Uršulo zadnja leta redna udeleženca le teh in sta prepoznavnost kokošk nosila med Evropo, Aljasko in Japonsko?

Korak po korak… O tem bomo lažje govorili maja prihodnje leto.

Dani, hvala za pogovor!

Več o dogodku na www.ssec.si