Švedinja Jenny Rissveds, olimpijska prvakinja iz Ria 2016, svetovna prvakinja v kategoriji do 23 let in leto kasneje še zmagovalka etapne dirke Cape Epic, takrat v paru s trenerjem in šefom ekipe Scott Odlo, legendarnim švicarskim gorskim kolesarjem Thomasom Frischknechtom, se po kriznem obdobju, ko se je razšla s prejšnjim moštvom in bila brez treninga več kot osem mesecev, vrača tja, kjer je bila pred dobrima dvema letoma. Na sam vrh!

Po osvojitvi naslova državne prvakinje v olimpijskem krosu se je le priključila karavani svetovnega pokala in že v Andori dokazala, da cilja na sam vrh. Nato je v Val di Sole dirko zaključila na tretjem mestu, v nedeljo pa se je veselila zmage v Lenzerheideju in s tem nakazala, da si v kanadskem Mont Saint Anne želi poseči po mavrični majici v ženski elitni kategoriji.

Jenny je svoje največje uspehe dosegla stara komaj 22 let, sedaj jih šteje 25 in z novo ekipo Team 31 ter Specializedovim Epicom deluje bolj resno in motivirano kot kdajkoli prej.


Takoj po nedeljski veličastni zmagi

"Na hitro in na kratko"

Tako mlada si, a si v dveh letih doživela hudo življensko izkušnjo, lahko bi rekla, da se ti je odvil skoraj celoten življenjski cikel.
O kriznem obdobju sem se v zadnjem času največ pogovarjala s svojim managerjem. V bistvu sem srečna, da sem šla skozi takšno obdobje zelo mlada. Ko se boriš z depresijo, si na koncu, ko jo premagaš, zelo srečen, Ko pa si nekje vmes, je življenje kruto in misliš, da stiske ne bo nikdar konec. In ko misliš, da si doživel vse, te vedno čaka še kakšna izkušnja.

Mnogim mladim športnicam si vzornica, nekakšna ikona. Kaj bi povedala o tem?
Leta 2016 je bila sezona zmagoslavij in moja kariera je šla prehitro navzgor. Bili so pritiski, ki jih enostavno nisem zmogla, niti znala prenašati. Vse se je zgodilo zelo hitro. Bilo je turbulentno leto in nisem bila pripravljena na vse to. Sedaj sem pripravljena, bolj zrela. In pripravljena sem govoriti tudi o težkih trenutkih in obdobjih. Lahko sem in z veseljem sem vzornica mladim športnikom. Srečo imam, da sem šla skozi vse to zelo mlada.

Vem za veliko ljudi, vrhunskih športnikov, ki so se znašli v takšni situaciji, a se niso znali boriti proti krizi, proti depresiji, oziroma tega sploh niso delili z drugimi. Imam to srečo, da lahko govorim o tem, se ne skrivam in prevzemam odgovornost, predvsem pa se znam pogovoriti in govoriti o tem.

Par besed za konec.
Verjeti moraš vase in iti naprej. Voziti moraš svojo dirko, predvsem pa biti skoncentriran in kar je najvažnejše, uživati moraš v tem, kar počneš!

Foto Aleš Boben

Preberi še ostale Aleševe intervjuje
Štiri s Teom
Šest s Kate

Pet s Frischijem
Štiri z Rito
Štiri z Anniko
Tri v vrsto z Jano in Maksimom

Z uporabo strani mtb.si soglašate z uporabo piškotkov. - Podrobnosti.