Martin Brus je verigo prijazno usmeril proti svojemu klubskem šefu in kategorijo mlajšemu veteranskemu kolegu v enduru. Seba je minulo nedeljo baje še zadnjič poskusil osvojili naslov članskega državnega prvaka v enduru, po eni ponesrečeni etapi se je moral zadovoljiti s srebrno kolajno. Je tudi prireditelj, graditelj, mentor …

Sebastjan Stres

Vzdevek: Stres
Kraj: Ajdovščina
Starost: 41
Pripadnost klubu, podjetju, plemenu … : Kamplc Reacing team, Kamplc Sport d.o.o.


Martin: Kako vam je uspelo - in kakšno vlogo si imel pri tem sam - Ajdovščino postaviti v center gorsko kolesarskega dogajanja, in da njena prepoznavnost sega prek državnih meja?
Sebastjan: Začetki segajo v leto 1995, ko smo z lastnim entuziazmom želeli imeti svoje kolesarske poti, ki so se razvijale vse do danes. Ideje, ki so se mi porajale po glavi, so bile različne, prvi viden korak napredka je bila proga Črn trn, ki je bila izdelana pod društvom Kamplc. V tem času smo ustanovili tudi društvo Črn trn, kjer sem bil tudi sam predsednik. S tem so se v Ajdovščini pričele odvijati prve MTB tekme, kar je začelo postavljati mesto k prepoznavnosti. Sam sem se kasneje umaknil in delal le z ekipo Kamplc. Črn trn pa je dobil svojo novo garnituro ljudi, ki so svojo zgodbo peljali naprej. Nekaj časa se je moja zgodba odvijala na Javorniku, kjer sem odprl kolesarski park in pričel z organizacijo prvih enduro dirk na slovenskem. Medtem smo vseeno našli čas za gradnjo prog v Ajdovščini, za lastni užitek. Leta 2017 smo se odločili, da enduro dirko preselimo v Ajdovščino, kjer smo pridobili potrditev tako na strani prijavljenih tekmovalcev (260), kot tudi na strani publike.


Ta je legendarna ... Kamplc enduro 2017, foto Matic Slemič

Kakšen je tvoj recept za zmago? Je pri tem kakšna razlika med včasih in danes? Danes treniraš mladino, si bil ti samouk?
Predvsem trdo delo in moto: ne obupaj zaradi slabih rezultatov. Razlike med včasih in danes ni. Sem samouk, moja pot je bila počasna in dolga, da sem prišel do znanja, ki ga imam. Dejstvo pa je, da smo znanje “kradli” eden od drugega.

Kako prihod e-koles vpliva na obstoječo sceno in kakšna je tvoja napoved razvoja, bo mogoče sobivanje, ali potrebna ločitev, tudi poti, po katerih se vozimo eni in drugi?
Mislim, da bodo tudi e-kolesarji dobili mesto med sedanjimi mtb kolesarji, vendar le, če bodo razmišljali enako in imeli enako spoštovanje do kolesarskih prog. Zdi se mi, da ločevanje ni in ne bo potrebno. Edina nevarnost, ki jo vidim, je vožnja navzgor po teh poteh, čeprav so te namenjene spustom.


Tako se je začenjal slovenski enduro - Kamplc enduro 2012, foto Nejc Bole

mtb.si: Martin zgoraj sprašuje po čarobni formuli uspeha “destinacije”. Meniš, da je imelo tudi rivalstvo dveh wajduskih MTB taborov kaj pri tem?
Sebastjan: Vse nas je rivalstvo zaviralo. Menim, da bi boljše sodelovanje prineslo še boljše rezultate. Oba tabora imata zasluge za trenutno prepoznavnost kolesarstva v Ajdovščini.

Pa uradni lokalni turizem, v kateri fazi je zastrigel z ušesi?
Ko so sami spoznali, da jim na vrata trkajo kolesarji.

Če bi te kdo vprašal, kakšne so bile tvoje najbolj nore dalmatinsko-grške počitnice, in bi moral odgovorit v nekaj stavkih … ?
Podvig z dvema klubskima kolegoma, Andrejem Bratino in Blažem Černigojem. Zadali smo si, da v pičlih štirih dneh pridemo iz Ajdovščine v Grčijo. Delo smo si dodatno otežili z tem, da smo si določili uro starta in uro cilja, kjer nas je čakal plačan trajekt, kolesarili pa smo lahko le podnevi. Izračun je pokazal potrebno povprečno hitrost, da ujamemo trajekt (30 km/h), da nam do odhoda trajekta ostane še 5 ur časa za “birce”. S težavami, ki smo jih imeli na poti, in vsemi pripetljaji ter zgodbami smo na cilj prišli uro pred odhodom trajekta. Torej čas za birco je bil. Naša povprečna hitrost je bila 29,6 km/h, potrebovali smo skupaj 42 ur. S seboj smo imeli le bidona za pijačo, nekaj gotovine in skupno kartico, kopalke in japonke. Vse ostalo bi bilo definitivno odveč. A o tem kdaj drugič ...


Dream team s pokala narodov 2011 - Medvešček, Štrancar in Stres, foto Peter Krapež

mtb.si (standardna): Tvoj popoln dan na kolesu (kje, kaj, s kom)?
Sebastjan: S prijatelji na lokalnih trailih. Tam najbolj leti.

Tvoj popoln dan brez kolesa?
Poleti z družino na katamaranu. Pozimi pa dan z bordom na snegu.

Kaj bi počel, če ne bi nihče izumil gorskega kolesa?
Nekaj dinamičnega, vsaj malo adrenalinskega.

Povej kaj o svojem najljubšem kolesu.
SUNN KERN EN29, trenutno kolo, ki ga imam, ne bom dolgovezil, prava raketa! Pa še posebnega videza.

Tvoje prvo kolo?
Za štart nekaj italijanske šare, pri osmih letih pa BMX rumene barve.


Začetki

Tvoj vzornik?
Ga nimam.

Tvoj mladi obetavnež za prihodnost?
Tjaž Stres, moj mlajši sin, v katerem vidim sebe.

Najboljši nasvet, ki si ga kdaj dobil / ali nasvet, ki ga lahko daš drugim?
Bodi samozavesten.

Tvoj padec, ki si si ga najbolj zapomnil?
Trening v Kranjski gori, zlomi, zvini in izpahi vseh 5 prstov na levi roki.

Preberi še
Na verigi: Martin Brus
Na verigi - pravila in dosedanji izprašani


Resistance ... ne sprašuj

Z uporabo strani mtb.si soglašate z uporabo piškotkov. - Podrobnosti.