Konferenca Bike Alpe Adria je v Kobarid pritegnila približno 60 turističnih delavcev iz vse Slovenije, ki so se spoznali s primeri dobre prakse kolesarskega turizma iz Nemčije, Italije in Slovenije. Poleg "teorije" smo tokrat slišali tudi čisto konkreten predlog, ki bi v naše kraje pripeljal več nemških kolesarjev.

Na konferenci se je govorilo o velikosti in pomembnosti kolesarskega turizma v evropskih državah, vse prisotne so navdušile predvsem statistike iz Nemčije in Italije. Del te pogače si želijo v večji meri priboriti tudi slovenski turistični delavci, ter tudi s tem še okrepiti turistično panogo, ki sedaj predstavlja 12 % slovenskega družbenega bruto proizvoda. Vendar to ni tako enostavno, predvsem zaradi vsem nam dobro znanih težav s prepovedjo vožnje v naravnem okolju. V povezavi s tem je bila opazna tudi največja pomanjkljivost konference, saj na njej ni bilo nikogar s katerega od pristojnih ministrstev, ki imajo moč kaj spremeniti. Tudi vidik razvoja turizma je namreč velik argument za odpravo prepovedi.

Zanimivi govorniki so bili predvsem trije. Dušan Štrucl - Dixi je predstavil projekt Bike Nomad in eko kmetijo Koroš / kolesarski park Jamnica ter vsem prisotnim jasno pokazal, da je MTB turizem v svoji najboljši obliki mogoč tudi v Sloveniji. 1200 nočitev, preko 100 organiziranih vodenj in gostje iz 25 držav (vse v eni sezoni) so dokaz. Dixi je ob tem poudaril pomembnost do narave odgovornega kolesarjenja ter vključevanja lokalne skupnosti.

Tridentinsko

Giovanna Dorigati prihaja iz Trentina, regiji ob severnem delu Gardskega jezera, kjer si turizma brez kolesarstva sploh ne znajo predstavljati. Za gorske kolesarje je na voljo 1500 km poti, kar 70 % od 29 milijonov nočitev pa je tako ali drugače povezanih s kolesarjenjem. Dorigatijeva je priznala, da so imeli na Gardi neverjetno srečo z neponovljivim sosledjem dogodkov, ki so pripeljali do današnjega stanja - poleg naravnih lepot so imeli še veliko željo po razvoju, ravno takrat se je začela zgodba z revijo Bike, pojavila se je močna ekipa domačih in tujih strokovnjakov, poti so bile narejene, "izumili" so gardski festival … Za piko na i pa je veljala v Avstriji stroga prepoved kolesarjenja po zasebnih zemljiščih. Gostja je vsem prisotnim, da ima Slovenija prav tako odlične možnosti - z lepo pokrajino, s podobnim zgodovinskim pogledom ter bližino morja. Vendar pa je treba povezati različne turistične ponudnike, jasno povedati kje se sme kolesariti in kje ne, razumeti želje kolesarjev ter ponuditi ustrezno storitev. Predvsem pa je treba veliko vlagati v marketing in prepoznavnost.

Stanciu

Osrednji govornik konference je bil Uli Stanciu, ki je slovenskemu občinstvu še enkrat ponovil svoje videnje kolesarskega turizma, tokrat pa je predstavil še čisto konkreten predlog za povečanje prepoznavnosti med nemško govorečimi kolesarji. Samo v Nemčiji je 7,2 milijona športnih kolesarjev (dvakrat več kot smučarjev), od tega 3,7 milijona cestnih in 3,5 milijona gorskih. Velik del teh kolesarjev hodi tudi na kolesarske počitnice, največkrat v Nemčijo, sledita Italija in Avstrija. Kar pa je ob tem pomembno, je to, da so to večinoma dobri gostje, ki zapravijo več kot običajen turist. Ključen del je seveda kolesarska infrastruktura oz. kolesarske poti. Te morajo biti obvezno označene po težavnosti (modra, rdeča in črna), biti morajo povezane, prav tako pa mora biti urejena povezava od hotelov do samih poti. Na tem področju je treba povezati turistična, planinska in kolesarska društva ter poiskati skupen interes.
Ob vsem tem ne gre pozabiti na t. i. eBike turizem, torej na kolesarje z električnimi kolesi. Število teh turistov strmo raste in odpira povsem nove možnosti razvoja. Stanciu ocenjuje, da bo čez deset let število e-kolesarjev enako številu gorskih kolesarjev. Človek, ki je ustanovil revijo Bike, turizem na Gardi in sedaj vodi na področju GPS izletov ter vodnikov, je pravilno predvidel že marsikateri trend in tudi tokrat ga je treba jemati resno.

Trans Slovenia

Stanciu je na konferenci predstavil svojo idejo Trans Slovenia, ki bi v prvi fazi zajemala izključno sledi za satelitsko navigacijo, ki bi jih objavil na svoji strani Bike GPS, hkrati pa bil dal to etapno avanturo tudi tudi v najnovejšo izdajo svojega vodnika TransAlp ter v revijo Bike. To bi v Slovenijo pripeljalo več sto nemških gostov, kar bi se v marsikateri regiji močno poznalo. Trasiranje in fotografiranje bi izvedel septembra, ob tem pa pričakuje sodelovanje s slovenske strani, predvsem pri določitvi nespornih tras in povezav. Ob koncu dneva se je Uli sicer zavedal, da takšno prečenje na povsem "legalen" način ne bo mogoče, vendar ga to ni ustavilo. Vsako poletje se za takšno ali drugačno prečenje Alp odloči preko 150 tisoč kolesarjev, zato je Stanciu več kot prepričan v uspeh tovrstnega turizma v Sloveniji.

Prepoved vožnje je nehote postala rdeča nit konference, saj se je ob vsaki temi vse vrnilo na to temo, sporočilo vsem pa je to, da naj se gradi prihodnost na manjših področjih in s povezovanjem različnih strani (lep primer je Koroška), lepi in uspešni zgledi pa bodo sledili v spremembe na državnem nivoju.

Ob koncu konference so števili predstavniki različnih regij izrazili navdušenje in pripravljenost za sodelovanje v projektu prečenja Slovenije (čeprav se je takoj pojavila tudi želja po dveh trasah, sever-jug in vzhod-zahod), zdaj pa bo treba stopiti k dejanjem.

www.bike-alpeadria.com

Pogovor z Ulijem Stanciujem ob njegovem predavanju v Ljubljani leta 2010, video
Pogovor z Ulijem Stanciujem v Delu, 25. april 2013

Foto Grega Stopar