V zadnjem tednu so se še splošni mediji v Sloveniji razpisali o smrti dveh superherojev iz frirajd in BMX kolesarstva. Kadar vsi pišejo isto, mi nalašč ne napišemo nič … ali pa napišemo kaj drugače.

Kellyju in Davu smo doslej posvetili le videa v včerajšnjem 5ku. Zdaj pa bomo z dvema zapisoma poskusili pokazati, kako je kolesarska družina prepletena in kako se bosta obeh legend spominjala njima najbližja Slovenca.


Novogoričan Saša Merljak je po svoji kratki spustaški karieri več kot desetletje preživel na vzhodni obali ZDA. Preden se je ustalil v New Jerseyu, je bil njegov dom prav Greenville v Severni Karolini, domači kraj Dava Mirre, že takrat enega največjih vseh časov v BMX kolesarstvu prostega sloga. Saša je živel v slogu, kot si ga lahko le predstavljamo: furanje, furanje in furanje brez denarja, zdravstvenega zavarovanja in kakšne druge varnosti.

“Brez besed sem po včerajšnjih slabih novicah,” pravi Sošo (ni zatipkano, tako ga kličejo). “Leta 97 sem se v ZDA odpravil prav zaradi BMX-a. Pri nas ni bilo BMX scene in želel sem furati. Moj cilj je bil živeti v Greenvillu in furati z Davom Mirro. Sam sem bil v tuji deželi in v tem mestecu sem našel majhen pokrit skejtpark s trgovinico. Klepetal sem z uslužbencem v trgovini in ga vprašal, če pozna Dava in če kaj fura tu, saj sem ga želel spoznati. Pa ga je kar poklical in mi podal slušalko. Zmrznil sem, nisem vedel, kaj naj rečem, potem pa sem izdavil ‘ej, dajva kdaj skupaj furat, prideš kdaj v park?’ Mojih naslednjih 12 let v ZDA je zgodovina.”

“Zaradi Dava sem začel furati BMX. Ko sem ga videl, kako fura vert, se mi je zdel to najboljši slog na svetu in želel sem si početi prav to. Tako sem zaradi njega spoznal vse prijatelje v Severni Karolini in New Jerseyu. Vesel sem, da sem ga poznal, fural na njegovem domačem vertu, z njim vozil tudi na dvorišču Ryana Nyquista, pri njem doma igral njegovo video igrico, se zabaval in popival, zanj navijal ob zmagah na X Games itd. Del njega bo vedno z menoj - že zato, ker mi je podaril toliko oblačil, obuval in opreme, saj sem bil brez prebite pare, predvsem pa imam veliko lepih spominov in zgodb. Hvaležen sem, da sem se lahko toliko naučil od njega in da me je podpiral z opremo. Nikdar ne bom pozabil njegove dobrote!”

Na fotografiji od leve: Tim Mirra, Saša in Dave Mirra leta 1997

Z uporabo strani mtb.si soglašate z uporabo piškotkov. - Podrobnosti.