Včeraj je na splet udaril novi video škotske spletne senzacije Dannyja MacAskilla. Filmček Wee Day Out produkcije Red Bull Media House v izvedbi Cut Media so posneli na škotskem podeželju v bližini Edinburgha.

30-letni trialist Danny, ki je pred dvema tednoma izdal svojo avtobiografijo, je znova sedel na polnovzmetenem gorskem kolesu in drugega za drugim nizal neverjetne trike. Kam se bo njegov dan na deželi uvrstil na lestvici njegovih najuspešnejših videov, kot so Epecuén (11 mililijonov ogledov), Cascadia (17 milijonov), Way Back Home (38 milijonov), The Ridge (44 millijonov) in Imaginate (58 milijonov)?

Avtorji so nam priskrbeli tudi kratek pogovor z Dannyjem

Za kaj gre pri videu Wee Day Out?
Danny: Čeprav furam zelo nevsakodnevno, sem se namenil posneti video, s katerim bi se lahko poistovetil tudi vsak normalen kolesar. Vsak se kdaj zapelje čez lužo, pa ne ve, kako globoka je, ta v mojem filmu je pač globoka dva metra. Želel sem spet posneti film na gorskem kolesu in pri tem imeti svojo ustvarjalno svobodo. Prikazujem zabaven dan na kolesu, zato sem želel, da je video sproščen.

Kako si izbral lokacije in objekte?
V zadnjih letih sem imel vse manj časa za kolesarjenje zase. Vedel sem, da bo iskanje lokacij in gradnja objektov ter smenanje vzelo veliko časa. Vsi moji prijatelji, ki so bili vključeni v projekt, živijo na Škotskem, zato je bilo veliko preprosteje, da smo snemali pred domačim pragom.
Pred snemanjem si najprej vzamemo čas za iskanje lokacij. V začetu leta sem bil zelo zaposlen, zato je na terenu zame iskal moj prijatelj Nash Masson. Prvič se je zgodilo, da je nekdo iskal namesto mene. Vzelo mu je kakšne tri ali štiri tedne. Le redkim bi zaupal to nalogo. Ko je imel kup lokacij, sem si jih ogledal na slikah, nato pa obiskal najbolj zanimive in naredil seznam možnih trikov. Seznam se je razvijal vse leto.



Je na gorskem kolesu težje izvajati trike kot na tistem za trial?
Na kolo sem se zelo dobro privadil. Santa Cruz 5010, ki ga vozim, ni veliko težji od kolesa za trial, čeprav je večji. Je tudi zelo trden. Ni pa zamišljen za večino tega, kar počnem z njim. Kar nekajkrat se je čezenj zapeljala 450 kg težba bala sena, tudi pri različnih skokih je veliko treščil na tla, z menoj ali brez mene. So dobre in slabe strani tega, da uporabljam gorsko kolo. Z vzmetenjem malce več odpušča, čeprav je pri pristankih z višine, večje od dveh metrov, malce napoti tehniki. Z njim se lahko pelješ po terenu, po katerem z nevzmetenim kolesom ne bi šlo, tudi hitrost za trike lažje dobiš po težkem terenu. Primer trika, ki ga na kolesu za trial ne bi mogel narediti, je prvi trik v filmu, skok s perona na tračnico. To je mogoče narediti le na vzmetenem kolesu, z blaženjem pristanka sem lahko nadziral tudi telo. Na kolesu za trial to ne bi bilo mogoče, pri pristanku bi me odbilo, tudi zapestja bi me zelo bolela. Z vzmetenjem pa sem lahko pristal in odpeljal naprej. No, še vedno sem moral stokrat poskusiti …

Na katerem kolesu pa si raje, gorskem ali trialu?
Bi rekel, da na obeh enako. Na gorskem sem ponavadi več pozimi, ko kolesarim s prijatelji. Zelo zabavno je kolesariti po blatnem, drsečem spustu, na koncu ima vsak svojo zgodbo. Tudi če lije, je to super zabava. Rad imam tudi kolo za trial, a bolj zase. Sam kolesarim z njim, kadar sem v Glasgowu. To je kot igra - izberem si nekaj zidov in ograj in jih poskušam povezati. Oboje je zabavno. Kako zahtevni so bili zate triki v filmu?
Vsak trik, ki sem ga izvedel v filmu, je bil zame malo čez mejo tega, kar sem že znal. Med drugim sem se zakotalil nazaj čez stopnico - občutek je zelo nenavaden. Precej klavstrofobično je, saj greš zadenjsko čez 2 metra visoko stopnico, ne veš, kje si, pa še niti tega ne vem, če je trik sploh dober … Zanimivo bo slišati ljudi, kaj si mislijo o tem.

Fotografiji Fred Murray