Pred prvim maratonom Fužine 2 Sea mi je Tomislav poslal GPS sled. Sredi avgusta sem šel v Crikvenico in odpeljal tistih 87 km in 2.300 višincev. Kolesaril  sem sam. Prvič sem vozil skozi nepregledne gozdove Gorskega kotarja. Strašno slabo sem se počutil, a sem vseeno rinil naprej. In ves čas sem razmišljal: "Kaj, če padem? Preden bo Živa ugotovila, da je nekaj narobe in sprožila akcijo, bo minila cela večnost ... In kako me bodo našli, če samo malo zavijem s treka?" Na srečo se ni zgodilo nič.

Jeseni smo šli s klapo na Učko. Pri spustu je Tine presekal gumo. Borila sva se z mlekom, ki je špricalo iz nje, in ignorirala cvilečega Suuntoja na Tinetovi roki. Ukvarjala sva se z večjo svinjarijo. Če bi naju, popackana od mleka, za grmom videl lovec, bi zagotovo pomislil, da sva počela kaj čudnega. Suunto je utihnil, guma je bila spet trda in šli smo naprej. Kmalu mi je zazvonil telefon. Klical je Dani: "Matej, je Tine s teboj? Je z njim vse OK? Njegova mama je iz njegovega telefona dobila SOS obvestilo, a ga ne more priklicati!" Najprej sem pomiril Danija, potem ustavil Tineta. V nahrbtniku je imel utišan telefon, na njem pa več kot 60 neodgovorjenih klicev. Mama je alarmirala vse znance, naprej pa, na srečo, še ni šla.

Furaš sam?

Pogosto greš v hosto sam s kolesom. Nihče ne ve, kam si šel in kdaj se vrneš. No ja, verjetno pred nočjo. Morda ti je enkrat že odpovedalo kolo. Poklical si domov, pa so prišli pote na rob gmajne. Takrat si pomislil, da samotarstvo ni najbolj pametno, a si naslednjič spet naredil isto. Kaj pa, če se ti enkrat, bog ne daj, resno zalomi? Obležal boš v listju in ... sanjal angela varuha.

Angel varuh pa ni samo tisti, poslan od Boga, ampak so jih spočeli tudi umni zemljani. To so telefonske aplikacije in elektronski pripomočki, ustvarjeni za to, da te vedno spremljajo in morda pomagajo celo takrat, ko si sam ne moreš. Vse se je začelo s pametnimi telefoni.

 

Tvoji angeli varuhi

Strava in Endomondo sta le dve od mnogih aplikacij (ostale ti bo morda poiskala skrbna mama), ki spremljata tvoje gibanje. Z nekaj investiranega časa te bodo lahko nadzorovali tudi tvoji bližnji, prijatelji in seveda konkurenti. Če se boš po turi zataknil v gostilni, bo žena to vedela in pripravila valjar. Takrat ti noben angel varuh ne bo pomagal. Če pa boš obstal na pol hriba, bo mogoče nekoga zaskrbelo in te bo poklical. Klic brez tvojega odgovora bo zadosten razlog za paniko. Slaba stran tega je, da mora nekdo vsaj občasno kontrolirati tvojo aktivnost. Menda lahko pri nekaterih aplikacijah sam določiš, da po določenem času mirovanja pošlje izbrani osebi SMS s točno lokacijo, a tudi v tem primeru se lahko ponovi zgodba z gostilno, ženo in valjarjem. Druga slabost teh aplikacij je, da mora v telefonu ves čas delovati GPS sprejemnik. Njegova najljubša jed je elektrika, kar pomeni, da zelo hitro požre baterijo. Tretja nerodnost je občasna izguba GSM signala. V goščah in grapah naših Alp je ta mrk kar pogost, težavo pa rešiš tako, da ročno vneseš točke in predvideno časovnico gibanja. Ti bo šlo?

Pametnim telefonom so sledile pametne ure. Kot vsaka ženska ve ura vse o tebi: kdaj in koliko spiš, kako se počutiš in kod hodiš. A ker so ženskega spola, morajo za popolno pamet ob sebi imeti še moškega - telefon. Šele v (bluetooth) povezavi z njim so zares učinkovite. Ura beleži tvoje stanje, telefon pa ga prenaša na splet. Ker imaš telefon običajno v nahrbtniku, lahko pri mnogih urah s pritiskom na kombinacijo tipk sprožiš SOS klic. To je nevede naredil tudi Tine na Učki. Preden se klic dejansko izvede, imaš od pol do ene minute časa, da ga prekličeš. Na to te podobno kot fotoaparat pri samosprožilcu s piskanjem in odštevanjem opozarja ura. Dobra stran naveze ure in telefona je tudi, da GPS deluje na uri in ne na telefonu, ki tako varčuje z energijo, njuna Bluetooth povezava pa je bateriji prijazna. Bolj nerodno je takrat, ko gre zaradi padca tvoja zavest malo po svoje. Takrat ni angela, ki bi pritisnil SOS tipko, vseeno pa lahko drugi vidijo, kje si obležal.



Garmin ti ponuja celo paleto odličnih GPS aparatov. Tisti, ki so namenjeni kolesarjem, so v kombinaciji s telefonom pravi multipraktiki. Enako kot ure omogočajo sledenje tvoje aktivnosti v realnem času. Na zaslonu lahko izpišejo podatke o prejetih klicih in sporočilih, zato se ti ni treba ustaviti ob vsakem zvonjenju telefona. Hej, si upaš preslišati taščo? Nekateri Garmini imajo vgrajene senzorje pospeškov, ki zaznajo in prepoznajo padec ter v tem primeru sami preko telefona pošljejo SMS za pomoč. Seveda ga lahko, če nisi poškodovan, tudi prekličeš. To, da Garmin ukrepa samostojno, je njegov velik plus.

Specialized je naredil korak naprej. Izdelali so majhen, cenovno sprejemljiv senzor ANGi, ki je lahko vdelan v Specializedovo čelado, ali pa ga kot samostojnega uporabiš na katerokoli čeladi. Prav ta možnost je njegova velika odlika. Deluje na gumb baterijo in zato ne potrebuje sprotnega polnjenja. Senzor nima nobenega prikazovalnika, le gumb za vklop in izklop ter ledico, ki kaže stanje senzorja. V njem so združeni GSM sprejemnik in oddajnik za sledenje poti ter merilec pospeška in  giroskop za prepoznavanje padca. Senzor preko telefonske aplikacije omogoča sledenje vožnji ter ob morebitnem padcu sam sporoči lokacijo nesreče. Kmalu ga bom dobil na testiranje in morda z njim skočil na glavo.

 

Ko greš do konca

Za najbolj zahtevne avanturiste so na voljo satelitski telefoni in sistemi, ki delujejo preko njih. Garmin ponuja dve inReach napravi, večjo in zmogljivejšo Explorer ter žepno Mini, ki za povezavo s svetom uporabljata satelitsko komunikacijo. Za razliko od GSM signala je ta na voljo skoraj po celem svetu. S prijatelji lahko komuniciraš preko SMS sporočil, SOS alarm tokrat ne gre samo na telefon tvojih domačih ampak tudi naravnost v reševalni center GEOS. Ob hkratni povezavi inReach naprave s telefonom se zmogljivosti aparata neverjetno razširijo. Spomladi mi bo Garmin Slovenija dal na preizkus inReach Explorer+ in takrat bom to novost bolj natančno predstavil. Druga možnost za ekstremne razmere so PLB (personal location beacon) oddajniki. Ti so preprostejši za uporabo, saj imajo le tipko za alarmiranje. Delujejo na frekvenci 406 MHz in alarm z natančno lokacijo dogodka, sprožen kjerkoli na svetu, gre v najbližji reševalni center. Pred prvo uporabo mora lastnik PLB registrirati, uporabi pa ga lahko izključno v nujnih primerih, saj signal takoj sproži reševalno akcijo. Ko bodo reševalci pri tebi, te bodo verjetno najprej vprašali, kdo bo plačal stroške reševanja. Če nisi zavarovan ali pri sebi nimaš zlate kartice, se bodo morda kar obrnili.

Telefon

Spet smo tam, kjer smo začeli - pri telefonu. Brez povezave z njim ne deluje skoraj nič. Telefon je postal tvoj (ne vedno) tihi spremljevalec. Spremlja te 24 ur na dan, 7 dni na teden. S teboj je, ko spiš in ko ješ, ko delaš in se zabavaš, določa in jemlje ti prosti čas. S teboj je tudi takrat, ko ga rabiš, zares rabiš. Tudi če ne uporabljaš ničesar od zgoraj naštetega, poskrbi, da bodo v telefonu shranjeni ICE (In Case of Emergency / v primeru nesreče) podatki: tvoje ime, starost, naslov, krvna skupina in telefonska številka osebe, ki naj jo obvestijo v primeru nesreče. Vsak telefon omogoča dostop do teh podatkov tudi takrat, ko je zaklenjen.

Telefon ti lahko pomaga celo takrat, ko se tega sploh ne zavedaš. Reševalci lahko najdejo vsak telefon, ki se nahaja v naravi. Celo ugasnjene telefone lahko v skrajnem primeru prebudijo.

Zdaj pa furat in ... PAMET V ROKE!

Z uporabo strani mtb.si soglašate z uporabo piškotkov. - Podrobnosti.