24. oktobra sta se Anja in Barbara z ljubljanskega letališča prek Amsterdama odpravili do Buenos Airesa in za konec čisto na jug Argentine, do Ushuaie. Tam je bil start njune bikepacking avanture, ki ju sedaj vodi vse do Mehike!

Sedaj je minilo že sedem mesecev pravega bikepackinga, punci pa sta lepote Argentine zamenjali za Bolivijo. Kaj zanimivega sta doživeli v mesecu maju? Končno sta odpravili težave s kolesi, se soočali s hudim vetrom, malce pa sta tudi počili.

Na poti 


Takole pravita dekleti:

“Najini zadnji dnevi kolesarjenja po severu Argentine so minili zelo počasi, saj sva si vzeli dosti časa za počitek in spoznavanje okolice. Kolesi sta nama končno prenehali delati težave in stvari so po premnogih servisih zopet začele delovati normalno in tekoče.

Midve sva se prepustili nadvse čudoviti pokrajini in se veliko družili z lokalci, ki so naju gostili preko couchsurfinga ali warmshowers. Tukaj velikokrat najdeva ljudi, ki so nama pripravljeni ponuditi prenočišče in deliti svoj čas z nama, za kar sva resnično hvaležni.

Zato bi tokrat želeli tudi vsem vam kolesarjem in ljubiteljem kolesarstva priporočiti stran warmshowers, kjer lahko odprete svoja vrata kolesarjem, ki potujejo, ali pa bodo oni odprli vrata vam, če se boste odpravili na daljše potovanje s kolesom. Resnično super zadeva.

Da se vrneva nazaj. Od Jujuya sva pot nadaljevali proti majhni vasici Purmamarca, ki slavi po gori sedmih barv. Nato sva pot nadaljevali proti Humahuaci, kjer sva se odločili obiskati še prečudovito goro 14 barv, ki se nahaja 30 kilometrov stran od mesta. Ker je bila cesta v zelo slabem stanju, sva kolesi pustili v mestu in se odpravili na avtoštop.

Po dolgem času sva zopet srečali brazilski par, s katerim smo pred nekaj tedni kolesarili skupaj. Brazilca sta se odločila, da se počasi vračata nazaj, tako da bosta pedala poganjala še do svojega doma. Skupaj smo preživeli nekaj dni, se malo podružili in nato poslovili, v upanju, da se nekega dne ponovno snidemo.

Ko sva zapustili mesto Humahuaca, naju je od bolovijske meje ločilo še slabih 200 kilometrov. Oh, kako se je vleklo. Ves čas sva pedala poganjali v borbi z močnim vetrom, ki nama je pihal ali s strani ali pa direktno v prsa. Malo, tako za predstavo: veter je bil tako močan, da sva po ravnini lahko kolesarili zgolj 8 kilometrov na uro. Precej frustrirajoče. No, po nekaj dneh sva uspešno prečkali mejo med Argentino in Bolivijo.

Prvi teden kolesarjenja v Boliviji je bil zaradi konstantnih vzponov in spustov ter visoke nadmorske višine najnapornejši do sedaj. Bili sva čisto izčrpani in na trenutke sva se komaj vlekli in potiskali kolesi. A ko si sredi ničesar, daleč stran od civilizacije in ti primanjkuje vode in hrane, si prisiljen kljub bolečini vztrajati in potiskati naprej. V šestih urah sva tako uspeli narediti 26 kilometrov, a ko sva se zvečer ulegli v šotor, sva imeli občutek, kot da sva jih prekolesarili 100. 

Za nama je slabih 300 kilometrov kolesarjenja po Boliviji in trenutno se nahajava v mestu Uyuni, kjer si bova vzeli nekaj dni počitka, potem pa se odpravili prekolesarit najbolj slano puščavo na sveto - Salar de Uyuni.“
Anjo in Barbaro lahko spremljaš na facebooku in instagramu pod imenom The Bike Wanderers.

Vse fotografije, razen naslovne, so njuno delo. Naslovna fotografija Marta Tie.

Preberi še
The Bike Wanderers: Po pol leta se je nabralo dobrih 5000 kilometrov!
The Bike Wanderers: 5 mesecev na poti po Južni Ameriki
The Bike Wanderers: 4 mesece na poti po Južni Ameriki
The Bike Wanderers: Južnoameriški popotnici se javljata že tretjič
The Bike Wanderers: Drugo javljanje južnoameriških kolesarskih popotnic
The Bike Wanderers: Prvo javljanje južnoameriških kolesarskih popotnic
The Bike Wanderers: Odkrivanje Južne in Srednje Amerike s kolesom