Graditelje gorskokolesarskih poti imaš takšne in drugačne. Plačane in neplačane. Izšolane in samouke. Legalne in ilegalne.

Vsi, tudi plačani, pa praviloma gradijo s strastjo in si v domišljiji že slikajo, katero linijo bodo potegnili čez odseke, ko bodo dokončani. Gradnja poti je ustvarjalna strast, ki te prevzame.

Tudi drugim, torej prostovoljnim (in marsikdaj nelegalnim, čeprav večkrat v dogovoru z lastniki zemljišč) pa prav pride podpora pri orodju. Saj v večini primerov - razen redkih, ki svoje projekte držijo v strogi tajnosti - gradijo tudi za druge kolesarje. Največkrat za takšne, ki nimajo časa, ki bi ga lahko prispevali z vihtenjem orodja na progah.

In seveda, dela na progi nikakor ni konec, ko je enkrat zgrajena. Vedno potrebuje nego, nekatere več, druge manj, odvisno od terena, načina izgradnje, prometa …

Prav je, da tisti, ki nimajo časa pomagati pri gradnji in urejanju poti, pomagajo s prispevki. V pujska v lokalni trgovini, preko strani Singlca ali Trailforks … Tudi šesterček piva bo graditeljem povedal, da žulji in bolečine v hrbtu niso zastonj.

Včasih pa pomaga tudi kakšen trgovec, kot se je nedavno zgodilo na ljubljanskem koncu. Trgovina Freestyle/Giant je podarila motorno žago eni od graditeljskih ekip, ki gradi in ureja poti na pobočjih Rašice. Pravijo, da jih bodo še podpirali, že zato, ker je lepo videti vesele fante, pa tudi zato, ker se jim na koncu verjetno nekje splača.

Naj vam služi, graditelji. In naj bo takšnih primerov sodelovanja med trgovci in mtb skupnostmi čim več. Skupnosti, tudi graditeljske, so tiste, ki vlečejo, motivirajo. Zaradi njih se kolesari več, kupuje boljšo opremo, več opreme se tudi polomi in zamenja. In obratno, člani skupnosti zaradi takšnega sožitja dvakrat premislijo, ali bodo kupili kolo in opremo v bližnji trgovini ali morda za nekaj fičnikov ceneje na spletu.

Pa pazite, izobrazite se o delu z motorno žago in nasploh o varnem delu v gozdu, ker ni hec. Tudi električna enako zareže skozi kost kot dvotaktna.