Boštjan Vidmar, veteran našega športa in učitelj gorskega kolesarstva, ki pod imenom MTB Studio prireja delavnice in prodaja dobrote nekaj znamk, med drugim okvirje Liteville, me je pred dnevi zvabil na zanimiv preskus. Za svojega Litevilla 301 Mk10 s 160 mm hoda, taistega, ki sem ga že preskusil konec leta 2012, je sestavil dva enaka kompleta obročnikov. No, ne povsem enaka, čeprav sta imela sestavne dele z enakimi napisi. Le da je na enem pisalo “26”, na drugem pa “27.5” oziroma 650b. V praksi je to pri paru pomenilo dobrih 260 gramov razlike. Pa seveda malenkost različno vožnjo, a to je bilo treba šele skusiti.

Novejši izvedenki Litevillove tristoenke (generaciji 10 in 11) sta namreč prilagojeni uporabi z obema velikostima obročnikov. Pa ne pri vseh velikostih okvirja temveč od velikosti M dalje, XXL pa sprejme celo 29-palčne obročnike. Dolžina nihajke oziroma cevi ob verigi je namreč odvisna od velikosti okvirja, M in L pa imata enako dolgo. Dolžina ni le minimum, podrejen teži, togosti in vodljivosti, temveč je podrejena tudi prenosu teže pri vzponu. Nekaj, česar si majhne znamke ne morejo privoščiti, velike pa se izogibajo stroškom s tem cirkusom, pravi Boštjan.

Občutki na testnem krogu

V mokrih dneh sva si našla peščen testni krog, po naključju v vzponu in spustu posejan s precejšnjimi koreninami. Cilj je bil v zaporednih vožnjah občutiti razlike med obročniki različnih velikosti. Naposled tudi na “križancu” z manjšim zadaj in večjim spredaj. Kot rečeno, vedno z enakimi sestavnimi deli, kolikor je pač proizvajalcem uspelo narediti enake gume in obroče za oba premera. Edina nastavitev, ki sva jo opravila poleg menjave obročnikov, je bila prilagoditev položaja sedeža in višine opore krmila pri “križancu”.

Tole so moji zapiski:

27,5: Ne bom rekel, da sem prodal svojo dušo 29-palčnikom, le več se vozim z njimi v zadnjem času. Zato je bil to zame gotovo preskok na nekaj živahnega, a vseeno zalepljenega v tla tako v vzponu čez korenine kot v hitrem spustu. Dobra vodljivost in mirnost.

26: Navzgor bi v primerjavi s 27,5-palčnim lahko govoril o lahkotnosti pri pospeševanju. Razlike so drobne in pri marsikateri lastnosti bi se lahko v občutku tudi zmotil, gotovo pa se ne motim pri tem, da so bili udarci od korenin, ki sem jim preko krmila dobil v roke, močnejši, bolj grobi. Tako v vzponu kot pri spustu je to dovolj očitno. Tudi zadnje kolo se mi je zdelo bolj nemirno kot v prejšnjem krogu. Živahnost pri vodenju pa je še malo poudarjena.

26 zadaj/27.5 spredaj: Pri križancu mislim, da se je potrdila moja trditev o mirnosti oziroma obvladovanju ovir. Rekel bi, da je bilo tokrat nekaj več nežnosti spredaj in malo bolj divje zadaj. Krmilni kot se je malenkostno spremenil, a ne morem reči, da je to opazno vplivalo na krmiljenje. Prej je bilo čutiti to, da je na prednjem kolesu nekaj več kotaleče se teže. Morda je bilo zavijanje pri hitrosti za las bolj zanesljivo kot pri 26/26.

In zaključek: za svoje potrebe (vzpenjanje po najlažjih variantah, spuščanje po tekočih stezicah in kakšen enduro nastop) bi izbral 27,5 na obeh koncih.

Boštjanovo mnenje

Boštjan je kombinacije seveda že dodobra preskusil in je imel svoje mnenje že izdelano. Lahko bi se zgodilo, da par obročnikov enake velikosti ne bo enakomerno obrabljen, kajti … :
“Razlika je tako marginalna, da sploh ne bi govoril o novih kategorijah koles. Kar se tiče oprijema, obnašanja, togosti in vsega skupaj, veliko večjo razliko v lastnostih kolesa dobiš, če naprimer pri 26-palčnem spustiš gumo za 0,4 bara. Preveč si belimo glave s hodom vzmetenja ali velikostjo obročnikov. Vedno je skupek teh elementov tisti, ki bajku daje vozne lastnosti. Če veš, kaj želiš, si s kombinacijo teh dejavnikov pomagaš - odvisno od kolesa seveda in koliko so menjave pri njem možne - če pa ne veš, kaj želiš, ali če si ne znaš niti nastaviti vzmetenja, potem je vse skupaj brez pomena. Potem je vseeno, kaj voziš. Voziš tisto, kar se najbolj prodaja in so vsi zadovoljni.”

Sam pa zaradi svojega sloga stavi na križanca: “Zame je tako kombinacija 26-palčnega obročnika zadaj in 27,5-palčnega spredaj uporabna, ker imam rad strme, alpske, tehnične poti. Tam imaš pri spustu večino časa veliko teže na prednjem kolesu, visiš na glavo, in ti pride prav, če se prednje kolo lažje skotali čez oviro. Tako je prednost, če imaš večje prednje kolo. Zadaj imam še vedno raje 26-palčno, saj mi pride prav, če je manjše in lahko težišče (rit) spustiš nižje. Ustreza mi tudi nižji položaj gonilne osi in položen kot vilice. Ob tem se zadnje kolo vedno skotali čez oviro, to nikdar ni težava. Prestavno razmerje ostane klasično, kar mi ustreza, saj veliko vozim zelo strme vzpone. Tudi lažje je, kolesa veliko nosimo in gledamo na vsak gram. Vse to je torej zelo specifično za moje potrebe.”

Pod galerijo si oglej še tabelo s podatki o vseh treh konfiguracijah. Pri 26/26 je navedena teža za vilico za 26-palčni obročnik.

V temo so se še obširneje poglobili v novi številki revije Bicikel, ki pravkar prihaja v nabiralnike in trafike.

Na uvodni fotografiji ples na 27,5 / 27,5


Tabela

Z uporabo strani mtb.si soglašate z uporabo piškotkov. - Podrobnosti.