Kolo: Trek Stache 7 29+, letnik 2016, velikost 18.5 palca

Posebnosti: Le spredaj vzmeteni kolos s plašči formata 29 plus. Pomeni plašč širine treh palcev (3.0) na 50 mm širokem obroču. Aluminijast okvir. Omogoča tudi uporabo 29-palčnih ali 27.5+ obročnikov.

Romantično razmerje: Trek je edini od velikih znamk, ki ponuja kolo tega standarda, sledijo mu Surly, Salsa, On-One in podobni srednje veliki. Odkar sem videl prve fotografije te pasme s sejma severnoameriških ročnih izdelovalcev, me je zanimalo, kako se reč pelje. Ko sem na letošnjem evropskem singlespeed prvenstvu v Kobaridu na enem od takšnih videl zmagovalca, sem prvič pomislil, da se morda lahko pelje tudi hitro!

Furanje: S Flashom Gordanom iz Tomišlja na Krim in po planinski (jejhata) nazaj ter nekaj urbanega divjanja.

Vtisi:
- Presenečen, da se govedo dobro vzpenja! Ob nekaj višjem pritisku v gumah (blizu 1,5 bara) primerljivo z vsakim vsegorskim žrebcem.
- Po spuščanju na kakih 0,9 v obeh plaščih pa se je lepo zlil tudi navzdol čez vse grde in premikajoče se kamenje. Če bi bil brez zračnic, bi si drznil izpustiti še nekaj zraka. In če ne bi imel ob sebi Flasha na XC mašinci, bi se s kakšnih 0,7 bara mirno odsvaljkal tudi navzgor.
- Valjanja gum navzdol grede nisem občutil, odbijanja od podlage tudi ne.
- Kolo je presenetljivo dobro vodljivo! Z višino gonilnega ležaja ali dolžino cevi ob verigi se nisem ukvarjal, a mere funkcionirajo.
- Videti je težak kakih 16 kg, ampak baje tehta 12,42, kotali pa se kot bi jih imel še manj. Čez vse.
- Prednje vzmetenje? Naredi svoje, ampak tudi oskubljeni model 5 s trdimi vilicami bi utegnil biti zanimiv.
- Pogon? Super!
- Zaviranje? Za nastavit, ampak me ni motilo, saj je samo džojrajd (beri spodaj) test.

Za koga: Za ljubitelja vijoličaste barve. Kombinacija s svetlo modro grafiko je pravzaprav kar posrečena. Gotovo super rešitev za težje ali brutalne jezdece. Za ture, definitivno idealen za naložiti kot mulo in se iti bikepacking. Zakaj pa za kakšnega brutalca ne celo za na maraton ali za singlespeed dirkanje? Jaz bi mu dal za skoraj vse namene prednost pred pravim tolstim.

Na jetra: Lahko sediš na najboljšem kolesu na svetu, a če se ti vsakih nekaj minut zdi, da so ti zrastle noge, bi ga najraje po džojrajdersko pustil v jarku in nadaljeval na štop. Sedežna opora se poseda zaradi napačne tolerance. Kolo pa si tako ali tako zasluži potopno oporo, dražji model 9 jo tudi ima. Za povrhu še gumijasta ročaja lezeta s krmila. Dva spodrsljaja, ki te spravita v slabo voljo še na najcenejšem kolesu.

(akcijska) cena: 2.124,15 €

Džojrajd omogočil Funsports, več o kolesu na funsports.si

Še več pri proizvajalcu na trekbikes.com


O ideji džojrajd testa

Na mtb.si le na vsake kvarte preskusimo kakšno kolo. Zakaj?

Od trenutka, ko najdeš kolo za test in ga “spojiš” s testnim voznikom, ter do trenutka, ko na strani objaviš test, preteče kar nekaj časa, vode in dela. Dostava kolesa, nastavitve, dovolj voženj (ob drugih obveznostih in pomanjkanju časa je ta lahko celo zoprna), fotografiranje, vtisi kakovostno in utemeljeno preliti v računalnik …

V tem času lahko nastane za nekaj dni novičk za našo stran. Resnici na ljubo gre trgovcem, zastopnikom, agentom kolesarskih znamk čisto v redu tudi brez kakršnih koli pojavljanj na mtb.si. Pa še težko bi napisali kaj bistveno novega v primerjavi z vsem, kar najdeš, če v brskalnik vtipkaš recimo “trek stache review”. Saj bereš angleško, kajne? Torej!? Tako nam res ni treba pisati o kolesih, lahko se posvečamo ljudem, dogodkom in drugim zanimivostim mtb življenja.

A sem se podpisani odločil, da bom nekaj časa poskusil živeti brez zaresnega gorskega kolesa. Stari jekleni singlespeed, stara špecjalka, to je to. Iz stiskaških, varčevalnih in poenostavitvenih razlogov. Ostalo pa na izposojo oziroma na test. In si drznem že po furi ali dveh napisati, kaj mi je - čisto subjektivno - všeč in kaj ne, ter za koga in kam se mi zdi kolo primerno. Test namenoma ne bo vseboval vseh podrobnosti in ekspertiz o tehnologijah, rešitvah … Poslikam lastnoročno, tihožitje, brez akcije. Pa še komu od sodelavcev podtaknem ta blogerski format.

Joy ride (džoj rajd) v Urbanem slovarju: Uporabljati vozilo, najverjetneje ne lastno, za užitek ob vožnji po naključnih poteh. Kraja vozila je ponavadi del džoj rajda. Večina džoj rajdov vključuje kakšno kršenje zakona, kot je prekoračenje hitrosti, ogrožanje drugih odeležencev itd.

Z uporabo strani mtb.si soglašate z uporabo piškotkov. - Podrobnosti.