Karbonske obročnike Pancho Strike mi je konec lanskega leta prinesel božiček, pred prvomajskimi prazniki pa je z njimi nazaj v Avstrijo pobegnil velikonočni zajček. Ne maram ga več, Špilferderberja!

Ampak vmes sem štiri mesece užival na njih. Mojega Norca so Panchoti spremenili v pravega norca, XC raketo. To sem enkrat že napisal. Prav tako pa tudi, da ne morem enostavno enačiti in primerjati širokih obročev z udobnimi 27,5-palčnimi plus gumami na eni in super lahkih karbonskih obročnikov s še lažjimi tekmovalnimi gumami na drugi strani.

Štiri zimske mesece kasneje in 45.000 metrov višje lahko napišem: karbonski obročniki si zaslužijo čisto desetko! Šparal jih nisem. "Don't be gentle, it's rental!" Največ vzponov in spustov sem z njimi naredil prav na terenih, kjer poteka dirka Mitas 4 Islands. Ti do gum in obročev niso ravno prijazni, Panchoti pa se še vedno vrtijo brez opletanja, tako kot prvi dan.

Vožnja med ostrimi skalami je na njihovih bokih pustila precej risov, a nobene poškodbe. Vožnja po ostrih skalah jim ni zapognila robov, kot se to rado zgodi pri aluminijastih. Res pa je, da se v zadnjem kolesu skriva še zvesti Huck Norris, ki odlično ščiti plašče in obroče. V teh mesecih sem kar nekajkrat pošteno nabil na čeri, a so oboji preživeli.



Panchovi obročniki so skupaj z gumami kar kilo in pol (teža za par) lažji od serijskih. Kolesarjenje je seveda zato povsem drugačno, bolj zabavno. Upravljanje kolesa je lahkotnejše, pospeševanje pa boljše. Prav tako nisem pogrešal "vzmetenja" debelih plus gum, saj sem ga zaradi nižje teže kolesa brez težav kompenziral z delom rok in nog.

Ni pa poceni ta karbonski rokenrol. Skoraj 1.500 evrov stane komplet, ki sem ga imel. Z boljšimi pesti je še dražji. Aha, edini servis, ki bi bil/bo potreben, je menjava ležajev v zadnjem pestu. Ampak za to je verjetno krivo tudi rabsko blato iz druge etape 4 Islands.

Ja, Rab nam je letos dal vetra. Mislim... blata. Preden je ta prišel v ležaje, se je nalepil na gume. Mnogi tekmovalci so ga imeli toliko, da se, obložena s tisto rjavo Nutelo, sploh niso več zavrtela med okvirjem. Na srečo moj Norco sprejme plus gume in je dodatni namaz nekako prežvečil. Nutelle pa od takrat ne maram več.


Aleš nama je za letošnjo dirko Mitas 4 Islands priskrbel prav posebne gume: Mitas Scylla 29 x 2.25, Tubeless Supra CRX Light Compound. Ko sem jih prvič videl, sem se prekrižal. Verjamem, da to vozijo vrhunski tekmovalci, ki imajo ob sebi popolno ekipo z rezervnimi obročniki na okrepčevalnicah in kombiji na vseh križiščih.

A po vsem, kar sem na otokih videl in doživel v minulih letih, sam kaj takega ne bi nikoli izbral. Ko sem mu po petih dnevih norenja čez štiri otoke na cilju v Lošinju čestital, sem mu čestital tudi za izbiro gum. Pet dni, 270 km in 6.000 višincev sva prevozila brez enega samega defekta. Še več, ko sva doma pregledala gume, na nobeni od štirih nisva našla vidnih poškodb. Imele so le nekaj trnov, ki pa nama tudi niso škodili, saj sva seveda vozila brez zračnic.

Gume Scylla imajo zelo nizke sredinske čepke, zato so zelo hitre, in višje stranske, kar jim daje dober oprijem na zavojih in prečenjih. Kljub temu, da so zelo lahke, imajo odlično bočno zaščito.

Prav to je njihova najboljša lastnost, Mitasovo tehnologijo izdelave bočnih sten že povzemajo nekateri bolj poznani gumarji. Brez težav sem zložil tubeless, guma pa je tesnila že takoj od prvega trenutka. Na dirki se je izkazala kot odlična vsstranska guma, doma pa mi je na mehkih gozdnih stezah v strmih vzponih nekajkrat zdrsnila. No, tam bi še marsikatera druga.

S svojim tekmovalnim profilom ta guma res nima dolge življenske dobe, a ima še eno dobro lastnost - zelo ugodno ceno. Mitas gume pri nas zastopa Proloco s svojimi trgovci.

Zajček, pazi se, ko te ujamem!

Naslovna fotografija: Samir Cerić Kovačević

Preberi še
Kolo na dieti
Na obisku: PanchoWheels

Z uporabo strani mtb.si soglašate z uporabo piškotkov. - Podrobnosti.