Sveža vprašanja lahko Jazbecu zastavite po e-pošti ali v temi na Tabli. Odgovore boste našli v reviji Bicikel in občasno tukaj.


Kaj je večji modni faux pas:
a) kosmate noge in lycra
b) hlamudrače + široka majica na specijalki
Za globje razumevanje tega fenomena me zanimajo tudi možne permutacije, ki vključujejo še AM kolo z vsaj 120 mm hoda.
Zgemba s foruma Tabla

Dragi Zgemba,
vsi smo po malem žrtve mode in videza, s kakršnim lahko ugajamo drugim. Tudi v kolesarstvu je tako, pri nekaterih kolesarjih veliko bolj zares kot pri drugih. To dvoje, kar navajaš, niti nista tako huda prekrška. Ali se vsaj gorskim ne zdita tako huda kot “pravilnim” cestnim (tistim, ki vrtijo oči že ob visokih nogavicah, senčniku na čeladi …). Prej sta oba malce nepraktična. Široka oblačila na specialki še dosti bolj zaradi mahedranja pri hitrosti in nepobiranja potu s telesa, tudi zaradi odsotnosti žepov na hrbtu majice. O dobrih razlogih za britje nog pri rednem kolesarjenju smo brali v prejšnji številki. Če na kolesu pač nisi redno in dolgo, ti je čisto luštno tudi z dlakami. Če si bolj hribovec, pa lahko čez tepih res potegneš še široke hlače, da si popoln drvar. Tu vstopi tudi tvoj namig na tip kolesa. XC kolesa brez zadnjega vzmetenja ali z malo hoda (do 120 mm) vsaj glede kolesarjeve podobe nimajo prav veliko zveze z gorskim kolesarstvom, zato tu bolj veljajo cestne zapovedi oblačenja. Pri 140 mm si že pravi hribovec in lycra ti bo tu pristajala prav toliko kot moška torbica čez ramo.



Živijo Jazbec,
nisem kolesarka, sem pa “kolesarska vdova”. Tako se baje reče tistim, ki silno malo vidijo svoje moške, ker so ves čas na kolesu. On je na biciklu vsak vikend, skoraj vsak dan med tednom. Turice, ture, dirke … Ni konca! Kakšna je še zdrava mera kolesarjenja in ali lahko sploh kaj storim, da bo več z mano?
Manja, po e-pošti

Draga Manja,
ali je bil še normalen, ko si ga spoznala? Ni nič kazalo na tako hudo obliko odvisnosti ali si morda mislila, da se bo kar spremenil? Predstavljaj si drugo skrajnost: da bi bil ves čas doma! Kaj je bolje? Torej …
Ugibam, da imaš tudi ti za početi še kaj boljšega kot čakati, kdaj se ves smrdljiv priziba skozi vrata. Lahko se tudi sama lotiš kolesarjenja.
Zdrava mera kolesarjenja? Recimo polovico toliko, kot prekolesari Jure Robič. Verjemi, če mu ni ime Marko Baloh, potem tvoj še ni tam.



Zdravo Jazbec,
odkrivam nočno (gorsko) kolesarjenje po gričih okoli mesta. Ker grem največkrat sam, mi je v temi kar malce tesno pri srcu. Pa ne zaradi lomastenja, ki ga slišim po hosti. V glavi se mi zavrtijo razni scenariji, da bi lahko naletel na kakšne oborožene zlikovce, ki recimo menjajo tablice na ukradenem avtu, pretovarjajo mamila, kakšnemu zavezanemu dolžniku lomijo prste … Morda imam res preveč živo domišljijo, a sem prepričan, da se ponoči tam dogaja marsikaj in da nepridipravi ne bi bili navdušeni, če priropotam med njih s snopom luči na krmilu. Imaš kakšno rešitev?
Miki, po e-pošti

Dragi Miki,
kot nočna gozdna živalca te čisto razumem. Noč v gozdu je zakon, a na delu je tudi zakon preživetja močnejšega. Tisto, kar lomasti naokoli po grmovju, je praviloma nenevarno, zlasti blizu mesta. Če boš šel ponoči kam globje v zaresen gozd, bosta to v najslabšem primeru moja znanca merjasec ali medved. Če bosta slabe volje, potem ne bo prav dolgo lomastilo v prazno ampak ju boš hitro začutil.
Z nepridipravi pa je drugače. Kar vas vidim ponoči s kolesi in lučmi v gozdu, to ponavadi počnete kmalu po sončnem zahodu in nekako do enajste ali denimo polnoči. Lopovi pridejo ven ob še bolj gluhih urah, po eni, drugi … Oboroženih čudakov je dovolj, zato ne igraj heroja in se ne deri: policija! Raje se naredi, da nisi ničesar videl in furaj dalje. Če te ustavijo, se pohvali, da furaš ukradeno kolo in da podpiraš njihov življenjski slog.
Zadnjič sem videl tudi sataniste, natanko ob polnoči. Prepoznaš jih po baklah in kapucah. Pa niso škodljivi, samo svoje igrice se gredo. Kot mi.

Postani fen Jazbeca na Facebooku >>

Tema na Tabli >>