V Bohinju so v ponedeljek v okviru mednarodnega festivala alpskega cvetja izvedli mednarodno konferenco z naslovom Gozdovi za ljudi in naravo in podnaslovoma Izmenjava najboljših praks ter Drevesa in turizem.

Konferenco sta vodila direktor triglavskega narodnega parka Martin Šolar in direktor Turizma Bohinj Klemen Langus, na govorniški oder pa je stopilo nekaj kompetentnih ljudi iz tujine in Slovenije.

Državna sekretarka Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Tanja Strniša je predstavila nekaj dejstev: Po gozdnatosti je Slovenija s 60 % pokritostjo ozemlja z gozdom na tretjem mestu v Evropi za Finsko in Švedsko; veliko naših gozdov je pod raznimi zaščitami, med drugim je pod Naturo 2000 35,5 % površine države oziroma 50 % gozdov. Na kar 15.600 hektarih slovenskih gozdov je turistična funkcija pomembna. V povezavi s slednjim podatkom je sekretarka večkrat omenila tudi družbeno funkcijo gozdov.

Izkušnje z rekreacijo v narodnem parku Bavarski gozd je opisal g. Hans Kiener. Med drugim ima ta najstarejši med 70 nemškimi narodnimi parki nekaj več kot 100 km kolesarskih poti.

Gospa Pat Buchanan iz škotskega sveta za razvoj podeželja, sicer pa z bogatimi izkušnjami tudi iz turizma, je predavala o gozdnih poteh, predvsem o daljinskih poteh - kako jih snovati in kaj vse lahko z njimi dosežemo. Tudi za kolesarske nomade, kakopak. V Evropi kolesarji letno opravijo 2,8 milijarde kolesarskih tur v ekonomski vrednosti kar 54 milijard evrov!

Znani slovenski gorskokolesarski turistični delavec Dušan Štrucl - Dixi je nastopil z referatom z naslovom Prodajam užitke z gorskim kolesom - koliko naravnega okolja sem uničil? Na iskren in ob zaključku tudi piker način je predstavil navezanost gorskih kolesarjev na naravo in jo primerjal s posegi na račun gospodarjenja z gozdom. Njegov referat si v celoti (26 minut) lahko ogledate v spodnjem videu.

Možnosti rekreacije v gozdnem prostoru je predstavil Jurij Beguš z Zavoda za gozdove Republike Slovenije. Predstavil je projekt zavoda, s katerim so celotno ozemlje Slovenije razdelili na cone štirih razredov: od najbolj zaščitenega A do najmanj zaščitenega D. V slednjem bodo za kolesarjenje sistematsko odpirali gozdne vlake, ki bodo tudi posebej označene. Vlake so najrazličnejše, od singlov do "avtocest", tako da se bo že našlo kaj uporabnega.

Mladen Berginc, vodja Sektorja za ohranjanje narave pri Ministrstvu za okolje in prostor (tudi vodja skupine za pripravo osnutka zakona o vožnji v naravnem okolju, tudi soavtor Uredbe iz leta 1995) je v groben predstavil najpomembenjša doložila novega zakona, ki naj bi bil še letos v Državnem zboru.
Zakon brez dvoma bo, vsa vozila vključno s kolesi bo omejeval na prometno infrastrukturo in vožnjo v naravnem okolju bo kaznoval strožje kot doslej uredba. V naravno okolje pa ne sodijo poti, po kateri lahko ob zadostitvam nekaterim pogojem legalno kolesarimo - gozdnih vlakah (Zakon o gozdovih), planinskih poteh (Zakon o planinskih poteh) in objektih športne infrastrukture (Zakon o gradnji objektov).

Zato je res zadnji čas, da se gorski kolesarji lokalno zmigamo, se povežemo z lokalnim turizmom, se povežemo z gozdarji, občino in lastniki zemljišč ter poskusimo legalizirati nekaj poti. Ne bo lahko in vzelo nam bo nekaj časa, med katerim bi lahko kolesarili. A samo "furati" ne bo več šlo.

Če sam meni, da bodo uporabniki res sami kaj dosegli na tem področju, sem povprašal tudi gospoda Berginca, odgovor najdete v videu.

"Če bo tole s conami in odpiranje vlak res tako in če bo usklajeno z zakonom, potem je to precejšenj napredek za nas," je ob zaključku konference menil Dixi, ki mu je bilo najbolj žal, da je Berginc zaradi drugih obveznosti zamudil njegov referat.

Mladen Berginc o novem zakonu ter njegov odgovor na vprašanje mtb.si


Dixijev referat v celoti (26 minut - ampak obvezno za mtb aktiviste)


Na naslovni fotografiji Dixi, foto AD.