Zadnje z zaloge, naslednjič začne Jazbec odgovarjati na vaša nova vprašanja. Zasujte ga! Tudi nagrade bodo. Navodila na dnu.

Ker je foušija nacionalni šport, se temu ne morejo izogniti niti moji kolegi. Sam se odpravljam na večdnevno kolesarjenje v tujino, prijatelji pa bi radi zraven kolesarili, kljub temu, da niso vsi skupaj letos prekolesarili 100 km. Kaj naj storim, da ostanejo doma? Se rešitev skriva v enormnih količinah alkohola ali v škripajočih ležajih?
Skywalk, na forumu Tabla


Dragi Skywalk,
trpim skupaj s tabo. A recept za rešitev obstaja! Povabi jih na domačo ogrevalno turico – pod pretvezo, da preskusijo kolesa, če vse štima in če je treba še kaj nastavit. Takole, za urico, največ urico in pol, jim reci. Potem jih vleci čez vrhove in grape najmanj pet ur. To bi moralo biti dovolj, da se jim kolesa zagnusijo za lep čas in da se jim bo misel na poležavanje na morju zdela naravnost genialna.
Če bi si svoje prijatelje rad še bolj privoščil, jih vseeno velikodušno povabi s seboj na te kolesarske počitnice. Žrtvovati boš moral prvi dan kolesarjenja, ko jih moraš čez vrhove in grape vleči vsaj sedem ur (so le počitnice in boš imel več časa ...), tako da se bodo naslednje dni raje posvečali kakšnim vodnim parkom, ti pa boš veselo kolesaril. Ko si že omenjal alkohol – še bolj zanesljivo bo delovalo, če jih boš večer pred usodno turo dobro napil. Sam si seveda v pivske steklenice pripravi šabeso, da boš zjutraj nared za kolesarjenje.

Skywalk je za najboljše vprašanje prejel nagrado, tokrat je bil to kompletek srajca in kapa Schwalbe.



Drago veličanstvo Jazbec!
Zanima me zakaj me kolesarji s t.i. specialkami ne pozdravijo nazaj, ko jim rečem dober dan?
GON'm Bickl ku fux!!!, na forumu Tabla


Dragi princ GON’m ... ,
predlagam ti empiričen poskus: z gorskim kolesom se še enkrat odpravi na čim bolj cestno turico. Pozdravljaj vse, kar se pripelje nasproti na dveh kolesih brez motorja in si zabeleži statistiko. Koliko odstotkov gorskih kolesarjev je odzdravilo in enako za cestne. Gorski bodo prijaznejši, kajneda? Potem si sposodi t.i. specialko, pravilno cestno se obleci, snemi šilt s čelade, obrij si noge in se odpravi na isto turico. Vem, trpel boš, a za znanstvene izsledke je treba marsikdaj stisniti zobe. Ponovi štetje in izračun deležev. Upam si trditi, da bo zanimivo. In upam si ugibati, da bo takole: minimalno bo padel odstotek prijaznih gorskih kolesarjev (verjetno bo nekaj presenečenih in bodo ostali brez besed), a tudi odstotek cestnih, ki bodo odzdravili, se bo dvignil le za malenkost.
Torej cestni kolesarji, ki jih zdaj obtožuješ diskriminacije po premeru in debelini gum, ne pozdravljajo niti drugih cestnih kolesarjev. Veliko jih je tako freh, da ne bi odzdravili niti Pantanijevemu Marcu, če bi zlezel iz preranega groba in jim čez cesto vrgel en “salve”.
Poročaj o izsledkih!


Jazbec, ker sem ravno menjal kolo, sem se začel spraševati naslednjo stvar. Zakaj imajo vsa kolesa gonilko in menjalnik na desni strani? Ali je možno, da to izhaja iz komunizma/socializma, ko so bili mnenja, da so levičarji umsko zaostale osebe in so načrtno delali kolesa za desničarje, ker se predvideva, da je njihova desna noga močnejša, ali razlog tiči kje drugje?
dumr, na forumu Tabla


Dragi dumr,
naj si še tako želim podpreti tvojo precej zabavno teorijo političnih polov, mi bolj diši druga. Bi lahko bilo tako zaradi prevlade desničarjev (motoričnih, ne političnih), ki brez razmisleka na kolo lezejo z leve in ga tudi porivajo ob sebi na desni strani? Da si gospodje ne bi umazali hlač? Še več, tudi na konja se leze z leve, ker se je na levi nosilo meč.
Druga teorija pravi, da je tako zaradi desnega navoja gonilne osi. Z leve strani bi se ob poganjanju odvijal.
Če imajo celo Britanci pogonski sklop na desni strani, potem že mora biti prav.
Zagrizeni levičarji (motorično ali politično), ki bi radi imeli tudi pogon na levi strani, se boste morali v duhu proletarske preprostosti (in zaradi pomanjkanja ponudbe tovrstnih menjalnikov in pest) odločiti za fiksija ...


Dragi jazbec,
na Pinkbiku sem videl pse, ki tečejo za svojim gospodarjem, ko on pelje DH. Zanima me, kako naj ''naučim'' svojega psa, da bom lahko z nemu šu furat DH. Največja skrb je ta, da ne bi skočil pred kolo.
makedampsyho, na forumu Tabla


Dragi makedampsyho,
kolesarjenje v pasji družbi je posrečena pogruntavščina z nekaj zadržki: ni za vsako pasmo (za pretežke mrcine ali jazbečarje), pes mora biti dobro pripravljen in kot si sam ugotovil tudi vajen teka ob/pred/za kolesom. Potem je tu še zakonska omejitev, saj bi moral imeti psa v gozdu privezanega. Ampak če si že ti v prekršku s kolesom, naj bo pa še pes ... pa še osebne nima.
Torej, če je pes pravi in “fit”, ga moraš “le” še naučiti teči tako, da te ne bo prekucnil. Pri učenju psov se ne bom delal preveč pametnega, saj o tem ne vem ničesar. Le to, da vaja dela mojstra in da začnita počasi. Če bo poznal pot, ga lahko naučiš teči pred seboj. Če govoriš o spustu in če znaš kolikor toliko spustiti zavore, bo tekel za teboj. V obeh primerih mu boš moral verjetno malce prilagajati svojo hitrost. Dobil pa boš nekoga, ki te bo prosil, da pojdi na kolo in ga vzemi s seboj, kar je tudi nekaj vredno.


Prosim razloži mi, zakaj se nekateri na gorskih in cestnih maratonih postavijo na ospredje kolone, drugi v sredino, tretji na konec.
Razumem tiste, ki želijo dober rezultat ali tiste, ki se ne želijo gužvat, ampak zakaj se potem vsi prehitevajo ko nori?
Najbolj me begajo modeli, ki drvijo mimo grupe po pločnikih ali po brežini mimo ceste? Zadnjič sem bral modela, ki se je hvalil, da se je s pomočjo bodigardov mimo varnostnikov s strani zrinil na začetek štarta... Halo, kakšni runkli so to?
A si kdaj videl, kakšno bejbo, da muti glede tega?
Alfred, po e-pošti


Dragi Alfred,
glede na to, da je v Sloveniji en mtb maraton in pol, in da tudi na teh število udeležencev ne preseže nekaj sto, sklepam, da te bolj muči vedenje na cestnih maratonih. Torej nisem kvalificiran za odgovor, se bom pa potrudil. 1. Cestne kolesarje imam za bolj ambiciozne osebke od gorskih. 2. Bo že držalo, da je dober štart pol uspeha. Če govorimo o nekaj ur trajajočem maratonu, pa to drži le, če je trasa narejena tako, da kmalu po štartu sledi ozko grlo, kjer večina obtiči in sestopi, medtem ko prvi oddrvijo dalje.
Slišim, da so tudi na našem največjem cestnem maratonu (zdaj, ko je v mednarodnem koledarju) že po pičlih 29 izvedbah izumili sistematično postavljanje kolesarjev na štart. Kako pa drugače ločiti rekreativne kolesarje kot po licencah? Naravnost barbarsko pa je, se strinjam, hkrati ciljati na nek dosežek in se po drugi strani ne potruditi toliko, da bi se včlanili v kolesarski klub in si priskrbeli (rekreativno, veteransko ...) tekmovalno licenco. Če gre za runkla, ki je v prvo vrsto stopil s pomočjo svojih mišičnjakov, potem je strah pred vključitvijo v sistem razumljiva – takoj bi moral postati tudi pokrovitelj dotičnega društva.
Postavljanje kamor koli v štartni prostor – če te tja ne postavi sistem – bi se gotovo dalo razložiti s kakšnim psihološkim profilom kolesarja. Ambicioznež, pozer, ziheraš, novinec, nesamozavestnež, na izi model ... Ko poči štartna pištola, pa se značaji spremenijo, stalijo v enega skupnega, črednega. Naenkrat so vsi dirkači, zato sledi prehitevanje po vseh mogočih in nemogočih poteh.

Do naslednjič, vaš Jazbec


Jazbecu lahko vprašanje zastaviš v forumu tabla.mtb.si, po e-pošti ali na Jazbečevi facebook strani facebook.com/mtbjazbec. Ali pa kar tu spodaj, Jazbec najde vse. Jazbec nagradi najbolj domiselno vprašanje vsake objave.
Jazbec si pridržuje pravico, da skrajša vprašanja.
Jazbec ne odgovarja najraje na vprašanja, na katera ti na forumu v petih minutah odgovori nek tehnični frik. Raje vprašaj kaj življenjskega.