SSEC 2014 oziroma evropsko prvenstvo v singlespeed gorskem kolesarstvu je bilo tokrat v znamenju slovenske ekipe. A ne rezultatsko temveč  predvsem v pomembnejšem družabnem delu.

Najštevilčnejša slovenska odprava doslej je bila do prihoda na prizorišče razdeljena v tri manjše ekipe: prva ekipa je imela pravi 40-urni road trip z velikim kombijem, druga, manjša, družinsko obarvana, je s kemperjem odkrivala lepote Irske, tretja pa je pripravljena zgolj na veliki finale priletela z letalom, prenočila, oddirkala in odletela nazaj v Slovenijo. A na prvenstvu smo bili Slovenci enotni oziroma bolje rečeno pod eno streho (beri: ob šotoru uniortoolsteam).

Predvečer začetka uradnega dela prvenstva

Prihod v kamp na obrobju mesteca Castlewellan, ki je le nekaj kilometrov stran od meje med Irsko in Severno Irsko. Idilično mestece in še bolj idilična umestitev kampa v nacionalni park z manjšim jezerom in srednjeveškim gradom. Po nekajurnem mučenju in pretovarjanju raznoraznih rekvizitov s kombija, ljubkovalno imenovanega modri jazbečar, je sledilo spoznavanje z že prisotnimi v kampu. Prvi so seveda prišli pozdravit gostitelji, kmalu so sledili Italijani oziroma predstavniki Sicilije, ki je bila glavna kandidatka za izvedbo te družabno/dirkaške prireditve za prihodnje leto. Temu je sledil manjši zabavni program pod slovensko taktirko, seveda v ritmih glasbe in kmalu prisotnostjo vsaj trideset zabave željnih športnikov. Ta se je razvila in se zavlekla do zgodnjih jutranjih ur.

Dan razsvetljenja!

Ker smo Slovenci "vlogo" za kandidaturo vložili nekoliko pozno oziroma smo zadevo vzeli bolj za šalo kot zares, je bilo potrebno že navsezgodaj zjutraj zavihati rokave in pokazati, da smo mi tisti, ki držimo škarje in platno v svojih rokah. In tako je naš modri jazbečar, ovit v nekaj metrov papirja, z Uršulino kreativnostjo postal naša "facebook stena" oziroma list za peticijo podpore pri izvedbi prvenstva naslednje leto. Bistvo oziroma prva naloga ter hkrati del točkovanja je bila namreč celostna podoba oziroma ureditev prikolice/avtodoma. In glede na to, da smo v štartu poskrbeli le za svoj imidž - na prvenstvih velja pravilo, da se ekipe ali posamezniki tudi našemijo, po obliki države smo bili kokoške - je ureditev kombija prišla še kako prav (beri: spontano in zabavno). S tem smo si vsaj med ostalimi udeleženci pridobili kar nekaj simpatij, hkrati pa so nas spoznali tudi kot plemenite gostitelje, saj se je v slovenskem taboru celo dopoldne kuhala kava in delilo domače pecivo (dokler ga ni zmanjkalo). Napetost pred uradnim delom se je le stopnjevala, saj so predstavniki Sicilije ugotovili, da ne bodo zmagali kar na lepe oči oziroma zaradi lepo pobarvane in opremljene prikolice!

Naj se igre začno

Prevzem štartnih številk in kosilo ter kmalu za tem prvi izziv oziroma igra za prestolonaslednika oziroma kje bo evropsko prvenstvo v letu 2015. Prva igra je bila resnično presenečenje in Slovenci smo poslali v ogenj žensko predstavnico, Sicilija pa svojega kapetana Sebastiana. No, prva igra ni bila ravno po našem okusu, niti ni bila kolesarsko obarvana. Organizatorji so namreč prinesli eno izmed lokalnih prehrambenih specialitet – jajca, vložena v kisu (6 kosov). Kdor jih prej poje, pač dobi prvo igro. Na našo žalost je zmagal Siciljanec, a igre so se šele začele. Kmalu za tem je sledila tako imenovana uradna spoznavna tura ter spoznavanje bližnjih gričev, vmes pa še vožnja po kolesarskem parku. Le temu bi lahko namenili cel članek, gre namreč za zelo lepo urejene enoslednice, s skalnimi odseki, čistimi – flow – linijami ter tudi tehnično zasnovanimi vzponi. Na polovici bolj kot ne kolesarskega izleta, šlo je skoraj za vožnjo po promenadi, se je več kot dvesto kolesarjev ustavilo na okrepni točki s čajem, kavo in domačim pecivom. Pot nazaj je bila še bolj slikovita, saj je najprej potekala po asfaltnih cestah, seveda vedno v spremstvu več kot ustrežljivih organizatorjev, nato pa še enkrat zavila v castlewellanski kolesarski park, kjer so določeni kolesarji že malce tipali konkurenco in se hkrati razvajali na super enoslednicah. No, bližal se je večer in …

… vrhunec in razplet kmalu v drugem delu: Slovenci zavzeli Castlewellan (2.del)

www.mountainbikeni.com/SSEC2014
facebook skupina SSEC14

Na uvodni fotografiji Šimen in njegov Jones, ki sta že prava veterana tovrstnih prireditev. Foto Uršula Kordiš.

Z uporabo strani mtb.si soglašate z uporabo piškotkov. - Podrobnosti.